Predpostavka razširjenega varstva znamke je izpolnjena, če starejša znamka doseže določen prag poznavanja v pomembnem delu zainteresirane javnosti. To pomeni, da je starejša znamka poznana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja, kar v tem krogu lahko vzbudi tako povezavo med spornima znamkama, ki lahko škoduje starejši znamki.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev – obračun DDV – stroški postopka - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.
Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.
kolektivno uveljavljanje malih glasbenih pravic – javna priobčitev avtorskega dela – civilnopravne sankcije zaradi kršitve avtorskih pravic – posredovanje sporedov uporabljenih del – prekršek
Prireditelji kulturno umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so v 15-ih dneh po priobčitvi dolžni poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Nasprotno ravnanje pa predstavlja prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe; ne predstavlja pa pravnega temelja za nastanek zasebnopravne (in kot takšne tudi iztožljive) obveznosti posredovanja sporedov.
Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP.
S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmero za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063748
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – reprezentativno združenje uporabnikov – poslovna dejavnost – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik (kot v predmetni zadevi) ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
Ni dejanske nevarnosti, da bi farmacevt v lekarni izdal za zdravljenje GIST namesto predpisanega G. drugo zdravilo, namreč M.. Opustitev uvrstitve M.-a na seznam medsebojno zamenljivih zdravil za zdravljenje GIST je razlog, ki preprečuje, da bi farmacevt izdajal M. za zdravljenje GIST.
Upnik lahko zahteva od dolžnika, da ne povzroča nevarnosti za kršitev patenta, in da v tem oziru ne ustvarja razmer, ki bi k kršitvi patenta „kar klicale“. Opisana upravnopravna ureditev predpisovanja in izdajanja M. je v Republiki Sloveniji sedaj takšna, da takšne dejanske nevarnosti ni. Morebitni kršilec upnikovega patenta bi lahko bil kvečjemu zdravnik, in ne dolžnik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063739
ZASP člen 130, 153, 154, 154/1, 157, 157a, 157a/2, 157e, 158, 158/2, 159, 159/4, 167, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2, 5, 5/1, 6, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. OZ člen 131, 164, 190, 198.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Skupni sporazum posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063749
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
javna priobčitev fonogramov - sorodne pravice - absolutne pravice - dolžnost obveščanja - civilnopravne sankcije - bodoče terjatve - neupravičena pridobitev - civilna kazen - reprezentativno združenje uporabnikov - poslovni obrat - odmena za uporabo fonogramov - povzročitev škode - zahtevek iz civilnega delikta - odškodnina - stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožnik ne more prevaliti na toženo stranko.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063750
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP, in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063746
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2, 2/5. ZDDV-1 člen 33, 33/1. OZ člen 131, 164, 190, 198.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – trgovinska dejavnost – reprezentativno združenje uporabnikov – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
kršitev avtorskih pravic - civilna kazen - obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev - huda malomarnost - veljavnost pravilnika
Kolektivna organizacija, ki ji je poverjeno varstvo avtorske pravice pri uporabi neodrskih glasbenih del, ni dokazala, da je tožena stranka, ki ni posredovala podatkov o bruto honorarjih izvajalcev in ni v celoti plačala nadomestila za uporabo avtorskih del, namenoma ali iz hude malomarnosti kršila pravico avtorjev.
Tarifa za javno priobčitev glasbenih del /1998 pri obračunu plačila honorarja za mehanično glasbo v gostinskih lokalih razlikuje situacije, ko gre za gostinski obrat s popolno gostinsko ponudbo ter takšnega z delno gostinsko ponudbo. V primeru prvega se plačilo honorarja zniža za 30 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078734
OZ člen 766, 1019, 1019/3. ZASP člen 146.
aktivna legitimacija - dovoljenje za radiodifuzijo – mandatna pogodba - odgovornost za izpolnitev - obračun avtorskega nadomestila - prekluzija
Tudi v primeru, če bi bil za nakazilo prenizkega zneska dejansko odgovoren mandatar, to ne pomeni, da je tožena stranka svoje obveznosti razbremenjena, pač pa gre za notranji odnos tožene stranke in mandatarja, ki na obveznost do tožeče stranke ne vpliva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070426
ZASP člen 168. ZPP člen 154, 154/2.
kršitev avtorske pravice – civilna kazen – višina civilne kazni – merila za določanje višine – stroški postopka – vsaka stranka krije svoje stroške
Pri odmeri višine civilne kazni je treba upoštevati: stopnjo krivde, višino honorarja ter druge relevantne okoliščine (npr. intenziteto posega v avtorsko pravico).
priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila – višina nadomestila - predvajanje glasbe iz glasbenega stolpa – uporaba tarife – položitev dolgovanega zneska – civilna kazen
Določilo drugega odstavka 158. člena ZASP tiste uporabnike del, ki prostovoljno položijo dolgovani znesek, izenačuje s tistimi, ki pogodbo o neizključnem prenosu sklenejo. Prav to določilo pojasni, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija. Če pa se šteje, da je bila pravica prenesena, potem pač ni mogoče govoriti o kršitvi pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076876
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/4.
začasna odredba - avtorska pravica - zavarovanje nedenarnih zahtevkov - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna dolžnikova škoda
Tudi ob evidentno izkazanih pogojih iz prvega odstavka 170. člena ZASP, brez verjetno izkazane ene od predpostavk iz drugega odstavka, zgolj sklicevanje na pravno nepriznano škodo (ki je lahko enormna), četrti odstavek 170. člena ZASP ne more biti podlaga za izdajo začasne odredbe. Drugačno pritožbeno stališče je pravno zmotno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065463
ZASP člen 81, 153, 168. ZPP člen 8.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – javna priobčitev glasbenih del – avtorski honorar – dolžnost obveščanja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – uporaba pravilnika – prosta dokazna ocena
Ker toženec, ki uporabe avtorskih del ni zanikal ter jih je prijavil, posredoval ni le podatkov o bruto honorarju izvajalcev, ki jih tudi sicer zakonsko ni zavezan posredovati tožniku, je pravilen materialnopravni zaključek, da zakonski pogoj namerne kršitve avtorske pravice ali kršitve pravice iz hude malomarnosti ni izkazan.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063755
ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3. ZASP člen 129, 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 158, 168. OZ člen 131, 164, 164/1. ZDDV člen 3, 3/1.
pravica proizvajalca fonograma - sorodna pravica - absolutni učinek - mesečno poročanje - bodoča terjatev - zapadlost - priobčevanje komercialnih fonogramov - gostinski obrat - plačilo nadomestila - odškodnina - kršitev absolutne pravice - zahtevek iz civilnega delikta - višina odškodninskega zahtevka - civilna kazen - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - stroški z odkrivanjem kršitev - stroški poslovanja - obveznosti kolektivne organizacije - dejansko nastala škoda
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Pravica proizvajalca fonograma ni avtorska pravica, temveč t. i. sorodna pravica. Ne glede na to učinkuje absolutno in torej izključuje od uporabe vsako drugo osebo, razen če ta seveda nima dovoljenja samega imetnika sorodne pravice.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da se lahko povrne le dejansko nastala škoda. Razlog za to je lahko le v tem, da se iz civilne kazni pokrivajo stroški nadzornega aparata, ki išče kršitelje.