PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI
VSL0079867
ZDDV-1 člen 5, 5/1, 41, 41/2. ZASP člen 156. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – tarifa – DDV
Vrednostim nadomestila, kot izhajajo iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998), je treba prišteti tudi DDV, saj je tožeča stranka davčni zavezanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0070503
ZDDV-1 člen 16, 33, 76, 81, 82. ZOdvT člen 14, 14/2, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 6000, 6002.
javno priobčevanje glasbenih del - male avtorske pravice - avtorski honorar - plačilo DDV - prosta izbira odvetnika - materialni stroški
Tožeča stranka kot davčni zavezanec in oseba, ki je dolžna izdati račun v skladu z ZDDV-1, od tožene stranke utemeljeno zahteva plačilo DDV od avtorskih honorarjev za male avtorske pravice.
Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, ki se lahko omeji le v izjemnih primerih, ko je to res utemeljeno.
Stranka je upravičena do materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT za vsako stopnjo postopka.
Tožeča stranka je zavezanec za plačilo DDV, kar izhaja že iz računov, ki jih je izdala in na katerih so navedene identifikacijske številke tožeče stranke za DDV ter h končnemu znesku vrednosti prištet DDV. Storitev je bila v danem primeru opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, je račune izdala in na njih DDV tudi obračunala. Storitev z obračunanim DDV bi moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/1, 157/4, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3, 169. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
javna priobčitev komercialnih fonogramov – skupni sporazum – razlaga skupnega sporazuma – kolektivna organizacija – civilna kazen – plačilo DDV – predpravdni stroški – stroški z odkrivanjem kršitev - tarifa - primernost nadomestila
Postopek v smislu 157.a člena ZASP se lahko nanaša zgolj na vprašanje urejanja primernosti nadomestila za zakonito uporabo fonogramov, zato je materialnopravno zmotno stališče pritožnika, da bi v okviru tega postopka pri Svetu urejali vprašanje obsega upravičenj tožnika zoper nezakonitega uporabnika fonogramov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073302
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 158, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 311, 311/1.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestila – razlaga skupnega sporazuma – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – stroški z odkrivanjem kršitev – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma ne smejo vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla, zato ga sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
Sam patent je pravica, ki jo je podelila Republika Slovenija in je njen obseg določen objektivno, s patentnimi zahtevki. Patent je pravica materialnega prava. Če stranki uspe dokazati, da je imetnica patenta, mora njeno vsebino sodišče presojati kot vsebino vsake druge materialnopravne pravice po uradni dolžnosti.
Vse dokler je očitno, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen iz povsem pravnih razlogov, sodišče nima pravnega temelja za postavitev izvedenca.
ZASP člen 154, 154/1, 156, 157, 157/6, 168, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo fonogramov – obveznost poročanja – tarifa – civilna kazen – DDV – sklepčnost – ustaljena sodna praksa
Tožeča stranka ima v skladu z določili ZASP zoper toženo stranko kot kršiteljico avtorskih pravic nabor različnih zahtevkov, uperjenih v smislu preprečitve nadaljnjih kršitev pravic in odpravo posledic same kršitve. Pritožbene navedbe v ničemer ne odstopajo od navedb pritožnice, do katerih se je pritožbeno sodišče že opredeljevalo v okviru odločanja v citirani zadevi VSL I Cpg 924/2011 in kasnejših številnih odločbah, v katerih je z istimi argumenti utemeljilo nesklepčnost takšnega tožbenega zahtevka. Takšna razlaga ima zato značaj ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, ki je tožeča stranka v dosedanjih številnih postopkih ni uspela izpodbiti.
Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da civilna kazen iz tretjega odstavka 168. člena ZASP nima odškodninske narave. Ne glede na navedeno pa je glede na pritožbene navedbe odločilno, da bi bila tožeča stranka upravičena do nadomestila DDV le pod predpostavko, da bi bila tudi sama zavezana za plačilo DDV od navedenega prejemka. Niti odškodnina za civilni delikt niti civilna kazen pa nista nadomestilo za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV, zato ne gre za prejemek, od katerega bi bila tožeča stranka dolžna plačati DDV v smislu ZDDV.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073305
ZPP člen 154, 154/1, 318, 318/1, 318/1-3. ZASP člen 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/6, 159, 159/4, 167, 168, 168/2, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – razlaga skupnega sporazuma – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – civilna kazen – stroški z odkrivanjem kršitev – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – predpravdni stroški – zamudna sodba – zapadlost terjatve – uporaba tarife – nesklepčnost – plačilo DDV
Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk ne more biti pravilna pravna podlaga za odmero nadomestila za javno priobčitev fonogramov za takšen poslovni prostor, kot ga je uporabljala tožena stranka, to je gostinski lokal.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – zakonita licenca – kliping – novinarski prispevek – avtorsko delo – aktivna legitimacija – trditveno in dokazno breme
Kliping ni nova oblika uporabe avtorskih del, ki pred letom 2006 ne bi bila (po)znana. To, da do novele ZASP-E kliping ni bil zakonsko urejen, še ne pomeni, da ni bil znan in materialne avtorske pravice ni bilo mogoče prenesti.
Od uveljavitve ZASP-E, ki je zaradi svoje kogentne narave posegla tudi v predhodna pogodbena razmerja, je izvajalec klipinga ne glede na morebitno pogodbeno razmerje z imetnikom materialnih avtorskih pravic (delodajalcem avtorja), avtorju še zmeraj odgovoren za plačilo nadomestila iz 2. točke prvega odstavka 47. člena ZASP.
Ni vse, kar napiše novinar, avtorsko delo (npr. kratke dnevne novice in vesti z dejansko vsebino sploh niso avtorsko pravno varovane), poleg tega pa je uporaba nekaterih novinarskih avtorskih del prosta (npr. dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega sporočila in določeno stopnjo individualnosti).
avtorsko pravo – iztožljivost opustitve dolžnosti poročanja o uporabi fonogramov – plačilo nadomestila – civilna kazen – odškodnina za stroške terenske kontrole – uporaba tarife
Določilo 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP sankcionira le tiste uporabnike, ki kolektivnim organizacijam ne pošiljajo sporedov, torej le prireditelje iz prvega odstavka 159. člena ali RTV organizacije iz tretjega odstavka 159. člena. Tožena stranka, ki fonograme predvaja le v svojem lokalu, mednje ne sodi. Zato po tem določilu ne more biti sankcionirana. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Kršitev tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem.
fonogram – uporaba tarife – nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del – razlaga skupnega sporazuma – DDV – zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – stroški kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic – pravdni stroški – fotokopije
Sodišče je na skupni sporazum vezano. T 2005 sama odkazuje na skupni sporazum, če je sklenjen. Ker je bil ta sprejet (SS 2006) in velja od leta 2006, velja tarifa iz tega sporazuma.
Terenskih kontrol tožeča stranka ni izvajala zato, ker je tožena stranka javno priobčevala fonograme, pač pa zato, ker je to njena zakonska obveznost. Nadzor bi tožeča stranka morala opravljati tudi, če bi bilo kršilcev zelo malo, ali pa nobenega. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava, češ da je predmetni zahtevek (stroški, ki tožeči stranki nastajajo z odkrivanjem kršilcev) odškodninski zahtevek, glede na navedeno ni podana.
Pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po 1b točki t. št. 6000 do 100 strani kopij stranka nosi sama.
davek na dodano vrednost – davčni zavezanec – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Ker je bila v danem primeru storitev opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, pa je izdala račune, na katerih je DDV tudi obračunala, je storitev z obračunanim DDV dolžno upoštevati tudi sodišče in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 159, 159/1, 168, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del 4, 4/1, 4/2.
dovoljenje za uporabo avtorskega dela – avtorski honorar – dohodek – huda malomarnost – civilna kazen
Glede na 1. in 2. odstavek 82. člena ZASP mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige o dohodku in avtorju omogočiti vpogled v knjige. Glede na to, da te določbe govorijo o dohodku, kar se lahko razloži kot razliko med prihodki in odhodki, ima avtor pravico do vpogleda v oboje. Pravico ima torej zahtevati podatke tako o prihodkih, kot tudi o odhodkih, ker je mogoče šele iz obojega skupaj izračunati dohodek.
Glede na to, da 82. člen ZASP ne opredeljuje dohodka in dosedanjo sodno prakso, ki je zanikala dolžnost razkrivanja podatkov o izdatkih (odhodkih) je jasno, da toženi stranki ni mogoče očitati hude malomarnosti, ker ni razkrila podatka o izvajalcem prireditev plačanih bruto honorarjih.
Ravnanje tožene stranke je bilo hudo malomarno zato, ker je tožena stranka delno poravnala svojo obveznost šele približno dve leti in pol po nastanku obveznosti, in poleg tega tudi le deloma. Tako ne bi ravnala niti povprečno skrbna oseba. Povprečno skrbna oseba poravna, če je višina zneska sporna, vsaj tisti del terjanega zneska, glede katerega ne more imeti utemeljenih dvomov. Tožena stranka je s svojim drugačnim ravnanjem hudo malomarno kršila avtorsko pravico tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da avtor ne more zahtevati civilne kazni zato, ker je ta podobna pogodbeni kazni, ta pa se za denarne obveznosti sploh ne more dogovoriti. Najprej že zato, ker 168. člen ZASP ne pozna takšne omejitve, kot je 3. odstavek 247. člena OZ. Ta bi bila glede na okoliščine tudi nesmiselna. Ker so avtorski honorarji praviloma dogovorjeni v denarju (tako tudi glede na tarifo tožeče stranke v P 1998), bi torej takšno stališče pomenilo, da bi bil 3. odstavek 168. člena ZASP v skoraj vseh primerih praktično neuporaben.
pravice industrijske lastnine - blagovna znamka - nacionalna znamka - grafični elementi - dominantni del znamke - fonetična primerjava - pomenska primerjava - vizualna primerjava - distinktivnost - umik izdelkov iz prometa - objava sodbe - sredstvo restitucije – odškodninska odgovornost
Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov, vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI.
znamka - tridimenzionalna znamka - sposobnost biti znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek znamke
Kot znamka je lahko zaščitena tudi tridimenzionalna oblika blaga.
Ker celoten videz vsake od znamk ne omogoča zaključka, da je izključena vsaka razumna možnost drugačnega sklepa, kot da razlikovalni učinek ni podan, za zaključek o ničnosti (registrirane) znamke ne zadostuje posplošena ugotovitev, da registrirani tridimenzionalni znak nima nikakršne distinktivnosti, ker gre za običajne kovinske posode (zabojnike) za odpadke, katerih oblika se bistveno ne razlikuje od standarda ali navad v sektorju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078769
ZPP člen 7, 214, 337, 337/1. ZASP člen 147, 147/1.
trditvena podlaga - plačilo nadomestila - uporabnik avtorskih del - priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del - pritožbena novota - kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Navajanja, da tožnica konkretnemu avtorju do sedaj ni izplačala ničesar, presegajo (trditvene) okvire te pravde, katere predmet ni presoja razmerij med avtorji in tožečo stranko, ampak med slednjo in (nepooblaščenimi) uporabniki avtorskih del (konkretno tožencem).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRIMERJALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TEORIJA PRAVA
VSL0063812
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 130, 146, 146/1, 147, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/4-3, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2, 186. OZ člen 164.
male avtorske pravice – priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – poslovna dejavnost - uporabniki varovanih del – pravna kršitev – civilni delikt – obveznost poročanja – nesklepčnost – okoliščine uporabe – oblikovanje tarife – odkrivanje kršilcev – stroški poslovanja
Določilo 4. odstavka 159. člena ZASP sodi med tako imenovane zapovedujoče norme: od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi iz 4. odstavka 159. člena ZSP ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da lahko kolektivna organizacija izterjuje le nadomestilo za uporabo varovanih del. Če pride do kršitve varovanih del, sme zahtevati upravičenec tudi plačilo civilne kazni, ki lahko po višini doseže do 200% nadomestila. Civilna kazen je torej izjema od pravila, uzakonjenega v 164. členu OZ.
Predpostavka razširjenega varstva znamke je izpolnjena, če starejša znamka doseže določen prag poznavanja v pomembnem delu zainteresirane javnosti. To pomeni, da je starejša znamka poznana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja, kar v tem krogu lahko vzbudi tako povezavo med spornima znamkama, ki lahko škoduje starejši znamki.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.