KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083620
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - družinska skupnost - grdo ravnanje - spravljanje v podrejen položaj - čas izvršitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - dokazovanje - dokazna ocena izpovedbe prič - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - izvedenec klinične psihologije - predložitev zdravstvene dokumentacije
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi analize izpovedbe prič, ob upoštevanju zagovora obtoženca in vseh listinskih dokazov ugotovilo, da je obtoženi nad oškodovanko izvrševal tako fizično kot tudi psihično nasilje, oškodovanka se je temu poskušala izogniti na način, da je prenehala kontaktirati s svojo družino, se umaknila in zaprla vase, na ta način pa jo je obtoženi ustrahoval in spravljal v podrejen položaj. Pritožbeno sodišče nima nikakršnega dvoma v zaključke prvostopenjskega sodišča, ki je sledilo izpovedbi oškodovanke o ravnanjih obtoženca ves čas trajanja izvenzakonske skupnosti, kar neposredno izhaja iz izpovedb prič B., posredno pa tudi iz izpovedbe priče A. in F.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče v točki 3 izpodbijane sodbe opredelilo do nepotrebnosti izvajanja obeh dokaznih predlogov, tako angažiranje kliničnega psihologa, kot tudi pribave zdravstvenega kartona za obtoženega, svojo zavrnitev pa je tudi ustrezno obrazložilo.
ZDZdr člen 6, 7, 39. ZNP-1 člen 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - postopek napotitve na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - sodni izvedenec - ugotovitve izvedenca - pravica do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - pravica do svobode - preiskovalno načelo
Kadar sodišče dokaznega postopka ne izvaja, ampak le prepiše ugotovitve sodnega izvedenca, sodna odločba ni konsistentna in je ni mogoče preizkusiti (14. točka 339. člena ZPP). Da sodišče lahko popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, mu je zakonodajalec v 7. členu ZNP-1 podelil preiskovalna pooblastila.
ZGD-1 člen 256, 276, 276/1. ZLS člen 51c. ZPP člen 125.
imenovanje članov nadzornega sveta - svobodna gospodarska pobuda - sklep o imenovanju članov sveta - načelo kontradiktornosti
Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - nevarna vožnja v cestnem prometu - kazenske sankcije - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - fakultativni izrek stranske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je fakultativne narave, se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1.
Teža storjenega kaznivega dejanja, še zlasti pa obdolženčeva zelo visoka stopnja alkoholiziranosti v času storitve predmetnega kaznivega dejanja, ki je za kar 1,17 g/kg presegla mejo 1,10 g/kg, ki jo je zakonodajalec postavil za opredelitev vožnje v cestnem prometu kot nevarne glede na 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1, obenem pa najvišja stopnja obdolženčeve krivde, narekujejo izrek predlagane stranske sankcije.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/8. ZP-1 člen 15, 15/1, 136, 136/1. ZCes-2 člen 6, 6/1, 6/2, 6/7.
prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - vplivno območje - prodajna stojnica - dejanje ni prekršek - odgovorna oseba pravne osebe - študentsko delo
Prvi odstavek 5. člena ZCes-1 določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. V tem odstavku tako ZCes-1 res na splošni ravni prepoveduje izvajanje ali opuščanje kakršnihkoli del, ki bi lahko ali škodovala sami cesti ali pa ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej, pri čemer vplivno območje že tu prostorsko omeji na javno cesto, ter na zemljišča ali objekte ob javni cesti. V nadaljnjih odstavkih (drugi, tretji, četrti in šesti) pa nato še konkretizira ravnanja (dela) in opustitve, ki so na posameznem konkretno določenem območju iz prvega odstavka prepovedana. Kot izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZCes-1, so v tem členu ravnanja, ki jih ni dopustno izvajati v območju javne ceste oziroma njenih sestavnih delih, taksativno našteta, pri čemer določba sama pove, na katerih prometnih in neprometnih površinah (cestišče, cestno telo, brežine, cestni svet in (del) varovalnega pasu) so posamezna v njej določena ravnanja ali opustitve prepovedana.
Iz opisa storilki očitanega ravnanja, to je prodaja sadja na stojnici, 6,3 m od roba kolesarske steze lokalne ceste, pri čemer je bistveni očitek v tem, da je pozornost voznikov preusmerjala živopisana stojnica, ki je bila postavljena 6,3 m od roba kolesarske steze lokalne ceste, ni mogoč zaključek, da je bila z njim kršena katerakoli zapovedna ali prepovedna določba 5. člena ZCes-1, saj te prodaje sadja na stojnici v varovalnem pasu občinske ceste 6,3 m od roba kolesarske steze ne prepovedujejo. Prav tako 5. člen ZCes-1 tudi ne varuje celotnega varovalnega pasu ceste (državne ali lokalne).
Storilke kot priložnostne delavke, ki je delo prodajalke opravljala preko študentske napotnice in kateri se ne očita, da je ona tista oseba, ki je bila pooblaščena v imenu pravne osebe in za njen račun določiti mesto prodaje, ni mogoče opredeliti kot odgovorno osebo pravne osebe, zadolženo in pooblaščeno za določitev mesta prodaje in tako tudi ne kot odgovorno osebo pravne osebe v smislu prvega odstavka 15. člena ZP-1.
izvršba na nepremičnino - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe
Pritožbeno zatrjevan očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni podan. Dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je že podal v pripombah na cenitveno poročilo in na katere je cenilec že odgovoril, dolžnik pa na cenilčev odgovor kljub pozivu ni podal pripomb in tudi ni vztrajal pri predlogu o postavitvi drugega cenilca. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da dolžnik po posredovanju cenilčevega odgovora ni imel več pripomb oziroma pomislekov glede naknadne obrazložitve cenilnega poročila, zaradi česar je utemeljeno zaključilo, da se je z njim strinjal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00086610
KZ-1 člen 49, 4971, 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/4, 220, 220/2. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1. ZNPPol člen 51, 52, 52/1, 52/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - izročitev predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neposredna zaznava policistov - odmera kazni
Glede na navedene okoliščine, ko se obtoženi ni podredil ukazu policista, da izroči sporni predmet, ki ga je policist C. C. zaznal še pred ukazom na izročitev, ko je obtoženi pred tem sam odvrgel en zavitek na travo, ko se je pri poskusu bega celo prerival s policistom, je policist C. C. imel vsa pooblastila, da izvede pregled obtoženega po določbah 52. člena ZNPPol, pri čemer je bil obtoženi predhodno tudi opozorjen, da se bo zoper njega opravil pregled (drugi odstavek 52. člena ZNPPol). Ob navedenem se zaključek sodišča prve stopnje o zakonitem zasegu prepovedane droge heroina in kokaina izkaže kot pravilen in ni podana kršitev privilegija zoper samoobtožbo ter teh dokazov (zasežene droge) ni treba izločiti, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
Sum storitve očitanega kaznivega dejanja je bil torej ob prihodu policista B. B., ki je obdolženčeve izjave zapisal, že osredotočen na obdolženca kot storilca kaznivega dejanja, torej gre za primer, ko bi moral biti obdolženec ob prihodu policistov na kraj, kjer bi naj bile grožnje izrečene, seznanjen z navedenim pravnim poukom po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Tako ni šlo za situacijo, ko policija osebo obravnava kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč je bil obdolženec že obravnavan kot domnevni storilec kaznivega dejanja. Njegove izjave, ki jih je podal preden mu je bil dan pravni pouk o pravicah iz 148. člena ZKP, zato ne smejo biti sestavni del spisa.
ZPP člen 435, 435/1, 435/2, 436, 436/2. SZ-1 člen 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitveni nalog - obrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik (v predmetni zadevi toženka) navede pravno pomembna dejstva, ki lahko povzročijo zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik torej mora zatrjevati pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen, če bi se izkazala za resnična. Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
varstvo pri delu - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - izvedensko mnenje - poškodba stopala - dolgotrajno zdravljenje poškodb - več let trajajoče zdravljenje - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izguba na zaslužku - valorizacija - zapadlost odškodnine - ustalitev zdravstvenega stanja - začetek teka zamudnih obresti
Specifičnost obravnavanega primera je v tem, da se je razmeroma lahka poškodba iz neznanih vzrokov katastrofalno zakomplicirala, v posledici česar ima tožnica že več kot sedem let na nogi odprto rano, ki se še vedno ni zacelila in za katero niti Komisija za fakultetna izvedenska mnenja ni mogla jasno napovedati, kdaj se bo zacelila in kakšni ukrepi oziroma postopki bodo morda še potrebni za dokončanje zdravljenja.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se ne odmerja glede na poškodovani organ oziroma diagnozo, temveč glede na obseg in intenzivnost telesnega in duševnega trpljenja.
Odškodnina se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), zato je treba znesek, ki je bil na račun odškodnine plačan pred pravdo ali tekom pravde, ustrezno valorizirati, s čimer se ohranja realna vrednost že plačanega zneska. Gre za pravilno uporabo materialnega prava, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Se v sodni praksi kot trenutek zapadlosti upošteva konec zdravljenja, vendar je drugi pomembni mejnik zapadlosti trenutek, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje (približno) ustali.
ZDR-1 člen 8, 335, 335-3, 337, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 29, 29/7. ZZVZZ člen 31. ZDR-1 člen 137, 137/7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - napačen obračun - plačilo razlike v plači - neplačevanje prispevkov - provizijski sistem izplačil
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da je provizijski sistem obračunavanja plač zakonit in pomanjkljivosti, ki jih zatrjuje tožnik, nima. S povsem posplošenimi pritožbenimi navedbami o nezakonitosti odločitve sodišča ter o tem, da pravne veljavnosti in uporabe provizijskega sistema ne določa noben materialni predpis, tožnik zato ne more uspeti niti omajati razlogov sodišča za odločitev o tem, da je bil pri toženi stranki zakonito vzpostavljen in je tudi zanj veljal provizijski sistem obračunavanja plače. V tem sistemu pa samo poimenovanje izplačil ni relevantno, bistvena je višina izplačila, ki mora pokriti minimum pravic, ki so delavcu zagotovljene z delovnopravno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Zakon ne prepoveduje odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov, zato je v provizijski sistem vpeta tako osnovna plača in delovna uspešnost ter ostali dodatki, pa tudi stroški in druga plačila. Določanje plače na podlagi provizije je dovoljeno tudi v Kolektivni pogodbi dejavnosti zavarovalstva, veljavni v vtoževanem obdobju (7. odstavek 29. člena).
ZPP člen 13, 319,. ZSPJS člen 2, 2-9. ZDSS-1 člen 19, 21.
uvrstitev v plačni razred - razlika v plači - vezanost na pravnomočno sodbo - kolektivni delovni spor - uvrstitev v višji plačni razred - delovno mesto - primerjava
Sodišče v sodnem postopku ne sme odločiti drugače, kot je bilo odločeno že s pravnomočno odločbo (319. člen ZPP v zvezi s 19. členom ZDSS-1), kadar se pravnomočnost nanaša na sklop dejstev, na katerem temelji zahtevek med istima strankama. Tožbeni zahtevek tožnice v tem sporu se ne opira na enako dejansko podlago kot zahtevek sindikata v pravnomočno končanem kolektivnem delovnem sporu, v katerem se je na splošno presojala uvrstitev delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista in kriminalističnega inšpektorja specialista SKP v plačne razrede. Pritožbeno sodišče je v zadevi X Pdp 192/2023 obrazložilo, da predlagatelj ni zatrjeval, da pri zakonitosti postopka vrednotenja delovnih mest niso bili upoštevani kriteriji, kot izhajajo iz predpisov (ZSPJS, kolektivnih pogodb itd.) in da se upravičenost do višjega plačila za delo, ki so ga delavci dejansko opravili, lahko ugotavlja le za vsakega posebej v okviru individualnih delovnih sporov. Glede na navedeno drži pritožbena trditev, da sodišče v kolektivnem delovnem sporu ni presojalo skladnosti akta z določbami ZSPJS glede na primerjavo delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista na GPU (ki ga je zasedala tožnica) in kriminalističnega inšpektorja SKP v oddelku C. na Policijski upravi A. (s šifro ...).
ZVEtL-1 člen 29, 41, 42, 44. ZNP-1 člen 8. ZPP člen 213.
pripadajoče zemljišče k stavbi - oprava naroka - odkupna pravica - pravica do izjave
Pripadajoče zemljišče k stavbi, za (del) katerega predlagateljica v tem nepravdnem postopku predlaga, da se določi kot pripadajoče, je z dnem 25. 7. 1997 že postalo last lastnika stavbe, ta pa je nato že v času veljavnosti SPZ s svojo lastninsko pravico na tem zemljišču kot edini lastnik veljavno razpolagal (2004).
izbrisani - škoda zaradi izbrisa - odškodnina zaradi izbrisa - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - uporaba splošnih pravil civilnega prava - analogna uporaba splošnih pravil odškodninskega prava - podlaga za uveljavljanje pravice do odškodnine - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme
Gotovo je na posledice, ki jih je trpel tožnik, vplival tudi zapor - to je bilo že poudarjeno v prejšnjem odstavku, a vendar dejstvo, da je bil tožnik v zaporu, ne more pomeniti, da je zato upravičen do večje odškodnine zaradi izbrisa. Zapor, ki ga je prestajal, namreč ni v povezavi z izbrisom, oz. ni njegova posledica. Pritožba ne pojasni, kaj misli s pojmom "dvakratno protipravno stanje". Tožnik v zaporu gotovo ni bil brez pravnomočne obsodbe, kar pa seveda pomeni, da pri tem ni šlo za protipraven poseg države. Zato lahko govorimo le o enem protipravnem posegu države, za kar pa je tožnik odškodnino že dobil v upravnem postopku.
Pritožba izraža strinjanje s sicer pravilnim zaključkom sodišča, da namestitev predpražnika zaradi fiksacije vrat sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja zavarovanke. Prezre pa, da je dejstvena podlaga prvostopnega sodišča za zaključek o protipravnosti ravnanja toženkinega zavarovanca v namestitvi predpražnika z v tem postopku ugotovljenimi lastnostmi (obrabljenost, neobstoj protizdrsne zaščite), kar predstavlja opustitev dolžne skrbnosti zavarovanca, ki ni zagotovil, da bi bil vstop na predpražnik varen in ne bi drsel.
ZUP člen 2, 4, 87, 96, 96/3, 96a/2. ZPP člen 8, 142, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 362, 362/2. ZZ člen 38, 38/3. ZPPreb-1 člen 2, 2-3, 2-6. ZDD-1 člen 26.
direktor javnega zavoda - postopek razrešitve direktorja zavoda - vročanje - dejanski naslov bivanja
Skladno z ustaljeno sodno prakso, se v postopkih izbire in imenovanja ter razrešitve direktorjev javnih zavodov (tudi v. d. direktorjev) smiselno uporablja ZUP. Slednji v drugem odstavku 96.a člena določa, da v kolikor se ugotovi, da oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, odredi organ, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 96. člena ZUP. Vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in enotnem državnem portalu e-uprava.
Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja napačnost stališča sodišča prve stopnje, da za uporabo 96.a člena ZUP niso izpolnjeni pogoji, ker naj bi bilo vročanje z javnim naznanilom mogoče le v primerih, ko je stranka že seznanjena s tekom postopka ali je med postopkom spremenila naslov, pa o tem ni obvestila organa. Člen 96.a ZUP namreč posebej ureja situacijo, ko oseba še ni sodelovala v postopku in ji je treba vročiti pisanje, ima naslov za vročanje, pa se ugotovi, da tam dejansko ne prebiva. Sklicevanje prvostopnega sodišča v zvezi s sprejetim materialnopravnim stališčem na zadevi VSRS IV Ips 19/2019 in VSRS IV Ips 55/2017 ni utemeljeno, ker obe obravnavata povsem drugačno dejansko situacijo.
Zakonodaja ne prepoveduje vročanja pisanj v času dopusta delavca. Iz določb ZUP pa tudi ne izhaja, da bi morala biti osebna vročitev opravljena izključno preko pošte, temveč jo lahko v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZUP opravi tudi organ po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot svojo dejavnost. V skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZDD-1 pa so tudi detektivi pristojni za opravljanje dejavnosti vročanja.
OZ člen 132. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193a.
odgovornost zavarovalnice - vdovska pokojnina
S smrtjo zavarovanca, ki je ob smrti bil upokojen in prejemnik starostne pokojnine v višini 774,36 EUR mesečno, se je tožeča stranka razbremenila obveznosti plačevanja starostne pokojnine pokojnemu zavarovancu, nastopila pa je njena obveznost plačevanja vdovske pokojnine v znesku 81,30 EUR mesečno, kar torej ne predstavlja zmanjšanja premoženja tožeče stranke, zato je uveljavljana terjatev neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ravnalo skladno s pravili materialnega procesnega vodstva, zato kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Pritožbeni očitek, da bi moralo tožnika pozvati h konkretizaciji dokaznega predloga, presega dolžnost sodišča po 285. členu ZPP. Substanciranje dokaznega predloga je del dokaznega bremena stranke, ki je dolžna navesti odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek, ter za svoje trditve ponuditi ustrezne dokaze (7. člen ZPP). Ker temu bremenu tožnik ni zadostil, je sodišče prve stopnje njegov dokazni predlog za zaslišanje A. A. in B. B. utemeljeno zavrnilo. Iz tožnikovega pojasnila, da ju je v ocenjevalnem obdobju uvajal v delo, nakar sta bili bolje ocenjeni kot on, ne izhaja, da je zaslišanje prič predlagal zaradi njune osebne zaznave njegovega dela. Ker ni navedel, kaj bi priči lahko izpovedali o njegovem delu v letu 2020, je sodišče prve stopnje njegov dokazni predlog utemeljeno štelo za nesubstanciran.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno enači podelitev pooblastila za ocenjevanje s samim ocenjevanjem. Oceno javnega uslužbenca določi odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca po pooblastilu odgovorne osebe (šesti odstavek 4. člena Uredbe). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odgovorna oseba D. D. za ocenjevanje tožnika pooblastil njegovo nadrejeno C. C. Na podlagi pooblastila z dne 28. 12. 2020 in njune izpovedi, se je ustrezno prepričalo, da je C. C. izpodbijano oceno tožnika podala samostojno. Dejanje podelitve pooblastila samo po sebi ne pomeni vsebinskega vpliva na ocenjevanje. Pritožbena navedba, da je bila ocena podana v imenu D. D., zaradi česar bi moral biti slednji izločen iz komisijskega odločanja o preizkusu ocene, je zato neutemeljena. ZSPJS ne določa, da odgovorna oseba ne more biti član komisije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00081901
SPZ člen 40, 60, 60/1, 92. OZ člen 131, 435. ZPP člen 8.
vrnitev vozila - vrnitveni zahtevek - lastništvo motornega vozila - ugotovitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice na premičninah - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - prodajna pogodba - izročitev kupnine - plačevanje stroškov - vpis v prometnem dovoljenju - povrnitev škode - načelo proste presoje dokazov - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem - konkretizacija pritožbenih navedb
Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti navedb, s katerimi tožnica izpodbija ugotovitve o lastništvu vozila, je v 40. členu SPZ, po katerem se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pri premičninah je pod "izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon" potrebno upoštevati prvi odstavek 60. člena SPZ, ki zahteva, da prenosnik pridobitelju prenese posest stvari, torej da pridobitelju stvar izroči.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec za sporno vozilo A. A. s.p. izročil kupnino 20.000,00 EUR, da je bilo po prometnem dovoljenju lastnik vozila A. A. s.p., da je imel vozilo v posesti toženec.
Stališče pritožbe, s katerimi dokazi bi moral toženec dokazati svoje lastništvo (izvorom denarja, vrsto bankovcev, plačevanjem stroškov pred A. A. smrtjo) ne more kazati na zmotnost ugotovljenih dejstev, saj pravno pomembnih dejstev ni možno dokazovati samo z določenim dokazilom, ker v pravdnem postopku velja načelo proste ocene dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega pa tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjevala, da toženec (ob svojih dohodkih) zneska 20.000,00 EUR za kupnino ni bil zmožen izročiti. Vedenje o vrsti bankovcev, ki so bili izročeni kot kupnina, pa tudi samo po sebi ne more potrjevati (ne)izročitve kupnine.
Sodišče prve stopnje je toženki skladno z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP priznalo le stroške, ki so bili potrebni za postopek. Toženki pravilno ni priznalo potnih stroškov pooblaščenca iz Ljubljane, saj ima toženka sedež na delovnem območju sodišča prve stopnje in ni ne zatrjevala ne dokazala okoliščin, ki bi narekovale izbiro pooblaščenca iz delovnega območja drugega sodišča. Skladno z večinsko sodno prakso velja, da se kot potrebni stroški postopka praviloma priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča, pooblaščenec toženke pa ima sedež izven delovnega območja sodišča prve stopnje in sedeža toženke. To ne posega v pravico stranke do svobodne izbire odvetnika. Pravica do svobodne izbire odvetnika ne pomeni, da je zato potrebno vse stroške, ki so posledica izbire odvetnika izven delovnega območja sodišča, v vsakem primeru naložiti nasprotni stranki. Stranka je upravičena do povrnitev potnih stroškov odvetnika izven delovnega območja sodišča, če to utemeljujejo posebne okoliščine, vendar mora te okoliščine zatrjevati in dokazati že tekom postopka na prvi stopnji, česar toženka ni storila. Pritožbene navedbe s tem v zvezi zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).