ZKP člen 8, 15, 201, 201/1, 201/1-1, 371, 371/1, 371/1-3.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - predhodni kazenski postopek - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača - odpoved pravici - uporaba slovenskega jezika v postopku - glavna obravnava v kazenskem postopku - uveljavljanje pravice - zaslišanje s pomočjo tolmača - postavitev sodnega tolmača - preložitev glavne obravnave - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - odločanje o priporu - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - zloraba procesnih pravic
Kljub sklepu sodišča, da se glavna obravnava odloži, da bi se obtožencu na glavni obravnavi zagotovilo tolmačenje v bosanski jezik, ne zagovornik ne obtoženec, ki je izrecno želel tolmačenje na glavni obravnavi, v nadaljevanju glede postopanja s predlogom okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjave o tem predlogu, nista zahtevala prisotnosti sodnega tolmača ali dodatnega časa, da se na drug način zagotovi obtožencu pravica do uporabe lastnega jezika (npr. s prevodom in podajo izjave v njegovem lastnem jeziku bodisi na zapisnik ali pisno). Poleg tega je obtoženec, ki je ves čas predhodnega postopka s sodiščem komuniciral brez tolmača, na vprašanje predsednice senata tudi sam (ne le po zagovorniku) zavzel stališče do predloga tožilstva ravno glede okoliščine, ki jo izpostavlja zagovornik v pritožbi, pri čemer ni nasprotoval, da se o tem vprašanju na sodišču izjavlja brez pomoči sodnega tolmača. Uveljavljanje domnevne kršitve pravice do jezika šele v pritožbi se glede na opisane dejanske okoliščine konkretnega primera pokaže kot možna zloraba procesnih pravic, kar pa je skladno z določbo 15. člena ZKP sodišče dolžno onemogočati.
Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na vložitev predloga za dopustitev revizije. Slednji namreč ne predstavlja razlog, ki bi preprečeval nadaljevanje predmetnega postopka.
sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - odmera sodne takse za pritožbo - posebne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - napačno odmerjena taksa - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo preostanka sodne takse - učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prepoved spremembe na slabše - prepoved odločanja v škodo pritožnika
V obravnavani zadevi je toženec pritožbo podal zoper procesni sklep, in sicer sklep o nadaljevanju postopka, ki ne predstavlja odločitve o samem zahtevku. Postopek o pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka ni posebej taksiran, prav tako pa tudi ni določeno, da je takšna pritožba takse prosta. Posledično je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - zvišanje preživnine - materialne zmožnosti zavezanca
Po določbi 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Z izvršilnim naslovom določena preživnina pa se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena (prvi odstavek 197. člena DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).
ZFPPIPP člen 59, 59/5, 265, 265/4, 267, 267/2, 267/5, 267/6, 267/7, 268, 268/1. OZ člen 19.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - učinkovanje odstopne izjave - vročitev izjave o odstopu
Glede na določila ZFPPIPP je torej po presoji sodišča druge stopnje za učinkovanje odstopne izjave s posledico razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bistveno, da je bila odstopna izjava sopogodbeniku dana v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP in da stečajni upravitelj v istem obdobju pridobi soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice.
Stališču tožnice, da bi morala biti izkazana vročitev izjave sopogodbeniku znotraj trimesečnega roka, ni slediti. Po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je odstopna izjava dana v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, kar mora v primeru spora dokazati odstopnik od pogodbe.
ZPP člen 285, 285/1, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo storitev - sklepčnost tožbe po višini - pravočasnost navedb - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se o takšnem predlogu tožnice, ki mu je toženka nasprotovala, (sploh) ni izreklo, pa čeprav bi se moralo. Enostavno je zaključilo, da je glede na obrazložen ugovor toženke, podan na prvem naroku za glavno obravnavo, tožba glede višine nesklepčna. S tem je brez dvoma kršilo pravico tožnice do izjave oziroma enakega obravnavanja pred sodiščem. Zaradi takšnega načina sojenja se sodišče druge stopnje tudi ni izreklo glede uporabe tretjega odstavka 286. člena ZPP, iz katerega med drugim izhaja, da lahko stranke tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ustna posojilna pogodba - več posojilnih pogodb - izvršilni postopek - ugovor v izvršilnem postopku - neplačilo sodne takse - neskrbno ravnanje odvetnika - vrstni red poplačila dolgov - sklenitev sodne poravnave - obveznost dolžnika po sodni poravnavi - odškodninska odgovornost odvetnika - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - povrnitev škode - možnost uspeha pravnega sredstva - obstoj dolga - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazna ocena sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka
Znesek v višini 68.000 EUR je prejel na podlagi ustno sklenjene posojilne pogodbe. Prepričljiv je argument sodišča, da v nasprotnem primeru ne bi imel dovolj sredstev za plačilo vseh varščin in kupnin. Dokaz nasprotnega - da je sredstva imel - je na tožniku. Da bi si denar izposojal drugje, tožnik ni izkazal; v zvezi s tem niti ni želel odgovarjati. Zato so zmotne pritožbene navedbe, da mu sodišče nalaga dokazovanje obstoja negativnih dejstev.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. OZ člen 356/356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-2, 365-3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Upnik utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa dolžnikovemu ugovoru, s katerim je dolžnik podal ugovor zastaranja terjatve, ugodeno v celoti, medtem ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zaključilo, da do zastaranja terjatve (glavnice in v delu glede zakonskih zamudnih obresti) ni prišlo. V tem delu je torej podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZGD-1 člen 256, 276, 276/1. ZLS člen 51c. ZPP člen 125.
imenovanje članov nadzornega sveta - svobodna gospodarska pobuda - sklep o imenovanju članov sveta - načelo kontradiktornosti
Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076088
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Zakonska zahteva po obvezni navzočnosti na glavni obravnavi v obdolženčevem primeru ni absolutna, ampak je skladna z načelom sorazmernosti ter prilagojena zakonski zahtevi po učinkoviti izvedbi kazenskega postopka v 15. členu ZKP. Iz tega tudi izjema v prvem odstavku 442. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik sme odločiti, da se v primerih, ko na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni obdolženec, ta sme opraviti pod pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je pred tem bil že zaslišan.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - osebna služnost stanovanja - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - kazenska ovadba - zavrnitev predloga - posebno upravičen razlog
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora in zaključkom, da dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe po prvem in drugem odstavku 71. člena ZIZ.
ZP-1 člen 56, 56/4, 57, 57/1, 57/5, 63, 163, 163/8. ZPrCP člen 35, 35/5.
uporaba mobilnega telefona med vožnjo - obtožba - obtožni predlog - bistvena informacija - prekršek - vročitev plačilnega naloga
Kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov po petem odstavku 57. člena ZP-1 nima funkcije obtožbe oziroma obtožnega predloga, ampak predstavlja informacijo sodišču, iz katere morajo biti razvidne bistvene okoliščine prekrška in vsaj smiselno tudi vsebina ustne predstavitve storjenega prekrška in dokazov kršitelju na kraju dejanja oziroma ob vročitvi plačilnega naloga.
Sum storitve očitanega kaznivega dejanja je bil torej ob prihodu policista B. B., ki je obdolženčeve izjave zapisal, že osredotočen na obdolženca kot storilca kaznivega dejanja, torej gre za primer, ko bi moral biti obdolženec ob prihodu policistov na kraj, kjer bi naj bile grožnje izrečene, seznanjen z navedenim pravnim poukom po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Tako ni šlo za situacijo, ko policija osebo obravnava kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč je bil obdolženec že obravnavan kot domnevni storilec kaznivega dejanja. Njegove izjave, ki jih je podal preden mu je bil dan pravni pouk o pravicah iz 148. člena ZKP, zato ne smejo biti sestavni del spisa.
spor majhne vrednosti - dokazni postopek - načelo proste presoje dokazov - pravica do sodnega varstva - sodno varstvo pravic - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - sorazmernost
Dokazni postopek je namenjen preverjanju pravilnosti zatrjevanih dejstev, ne pa njihovemu ugotavljanju.
Sodišče je dokazovanje izvedlo upoštevajoč načelo proste presoje, pri čemer je ustrezno zagotovilo sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in načelom pospešitve in ekonomičnosti postopka. Tožencu zato tudi ni bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva.
izvršba na nepremičnino - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe
Pritožbeno zatrjevan očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni podan. Dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je že podal v pripombah na cenitveno poročilo in na katere je cenilec že odgovoril, dolžnik pa na cenilčev odgovor kljub pozivu ni podal pripomb in tudi ni vztrajal pri predlogu o postavitvi drugega cenilca. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da dolžnik po posredovanju cenilčevega odgovora ni imel več pripomb oziroma pomislekov glede naknadne obrazložitve cenilnega poročila, zaradi česar je utemeljeno zaključilo, da se je z njim strinjal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00086610
KZ-1 člen 49, 4971, 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/4, 220, 220/2. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1. ZNPPol člen 51, 52, 52/1, 52/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - izročitev predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neposredna zaznava policistov - odmera kazni
Glede na navedene okoliščine, ko se obtoženi ni podredil ukazu policista, da izroči sporni predmet, ki ga je policist C. C. zaznal še pred ukazom na izročitev, ko je obtoženi pred tem sam odvrgel en zavitek na travo, ko se je pri poskusu bega celo prerival s policistom, je policist C. C. imel vsa pooblastila, da izvede pregled obtoženega po določbah 52. člena ZNPPol, pri čemer je bil obtoženi predhodno tudi opozorjen, da se bo zoper njega opravil pregled (drugi odstavek 52. člena ZNPPol). Ob navedenem se zaključek sodišča prve stopnje o zakonitem zasegu prepovedane droge heroina in kokaina izkaže kot pravilen in ni podana kršitev privilegija zoper samoobtožbo ter teh dokazov (zasežene droge) ni treba izločiti, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
ZST-1 člen 5, 5/1, 13, 13/1, 14a, 14a/3. ZIZ člen 29b.
plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za plačilo sodne takse.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/5, 12/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - komunalni odpadki - epidemija - nedovoljene pritožbene novote - neizvedba dokazov
Kot del toženkine trditvene podlage ni bilo mogoče upoštevati njenih navedb v odgovoru na pritožbo upnika (tožeče stranke) zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Odgovor na pritožbo je bil vložen v ločenem pritožbenem postopku in je bil namenjen zgolj odgovoru na pritožbo upnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in ne širjenju trditvene podlage iz ugovora zoper sklep o izvršbi.
Dejanska zasedenost turističnega objekta tožene stranke ni odločilna ne za višino okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in ne za višino stroškov zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov, prav tako ni pravne podlage za oprostitev plačila vtoževanih računov zaradi epidemije koronavirusa.
postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - milejši ukrep
V primeru, da ni podanih drugih konkretnih okoliščin po 1. alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr in sodišče hudo ogrožanje lastnega zdravja veže le na dejstvo odklanjanja zdravljenja, lahko sklep sodišča o prisilnem zdravljenju nadomesti svobodno voljo osebe glede zdravljenja le takrat, kadar ta takšne svobodne volje zaradi narave ali intenzitete duševne motnje v času odločanja sodišča ni sposobna oblikovati, prisilno zdravljenje pa bi njeno zdravstveno stanje izboljšalo.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - nevarna vožnja v cestnem prometu - kazenske sankcije - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - fakultativni izrek stranske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je fakultativne narave, se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1.
Teža storjenega kaznivega dejanja, še zlasti pa obdolženčeva zelo visoka stopnja alkoholiziranosti v času storitve predmetnega kaznivega dejanja, ki je za kar 1,17 g/kg presegla mejo 1,10 g/kg, ki jo je zakonodajalec postavil za opredelitev vožnje v cestnem prometu kot nevarne glede na 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1, obenem pa najvišja stopnja obdolženčeve krivde, narekujejo izrek predlagane stranske sankcije.