umik predloga za izvršbo - preklic umika predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP
Umik je procesna izjava volje, učinkuje od trenutka, ko prispe na sodišče. Tako izjavo poda upnik osebno ali po svojem pooblaščencu. Ko prispe vloga na sodišče, načeloma tega umika naknadno ni mogoče več preklicati. Izjemo predstavlja 93. člena ZPP, po katerem lahko stranka spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana. To določbo je mogoče razumeti le tako, da v tem konkretnem primeru, ko naroka ni bilo, stranka izjavo o umiku, ki jo je podal pooblaščenec, lahko prekliče do tedaj, ko učinkuje, zagotovo take izjave ni mogoče preklicati po tem, ko je sodišče že izdalo sklep o ustavitvi postopka kot posledici izjave o umiku in ga vročilo strankam postopka.
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/5, 176, 176/1, 176/2, 176/3. ZKP člen 8, 8/6, 148, 148/4, 148a, 148a/3, 219, 219a, 219a/2, 219a/3, 331, 331/5, 331/6, 371, 371/1-11. URS člen 62.
pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - preiskava elektronske naprave - pravica do uporabe lastnega jezika - hišna preiskava - zbiranje obvestil - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - mladoletni oškodovanec - neposredno zaslišanje - pravica do poštenega sojenja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - enovito kaznivo dejanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - izključitev protipravnosti
ZKP v členih, ki urejajo hišno preiskavo (214. do 219. člen), ne določa, da bi morala policija osumljenca pred pričetkom hišne preiskave poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP, prav tako iz podatkov spisa v konkretni zadevi ni razvidno, da bi policisti od obtoženca med potekom hišne preiskave zbirali kakršnakoli obvestila, temveč so pridobivali zgolj v odredbi za hišno preiskavo konkretno navedene za kazenski postopek pomembne predmete oziroma materialne dokaze.
Izvajanje dokazov zaradi dodatne razjasnitve okoliščin poteka hišne preiskave ali drugega preiskovalnega dejanja ni izključeno, niti ni v sodni praksi neobičajno. V pritožbi izpostavljena primerjava z "Mirando" (četrti odstavek 148. člena ZKP) ni ustrezna, saj je procesni položaj osumljenca na hišni preiskavi, ko policija na podlagi odredbe sodišča pridobiva za kazenski postopek pomembne materialne dokaze neodvisno od njegovih izjav, povsem drugačen kot pri zbiranju obvestil, ko se lahko osumljenec z izjavami o kaznivem dejanju tudi obremeni, sicer pa tudi v tem primeru morebitna izvedba dokaznega postopka ni izključena.