dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Vprašanje retroaktivnosti se pojavi le v zvezi z določbo 12. člena ZDDDČPNO, ker se na njeni podlagi v davčno osnovo vključujejo dohodki, prejeti pred uveljavitvijo zakona. Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja po mnenju sodišča navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, tožeča stranka pa tudi ne zatrjuje, da pogoji za ustavno skladno spremembo ureditve ne bi bili izpolnjeni.
ZDDDČPNO s predpisano davčno stopnjo tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine. Skupna stopnja obdavčitve, ki sicer lahko doseže tudi 90 %, namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatne obdavčitve. Le s takšnim načinom obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih le-ti vodijo oziroma nadzorujejo.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt - posamični akt
Odloka, v zvezi s katerima zahteva tožnica razpis referenduma, se nanašata na ustanovitev javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Odloka sta tako posamična akta, o vsebini katerih referendum ni dopusten.
ZMZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 26, 28. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - istospolna usmerjenost - obrazložitev odločbe
Ker sta tožnika pripadnika posebne družbene skupine, bi morala tožena stranka na podlagi informacij iz 8. in 9. alinee 23. člena ZMZ ugotoviti, ali obstaja utemeljen razlog, da bi bila v primeru vrnitve v Srbijo in na Kosovo soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpita resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ. Izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti, saj ne temelji na informacijah o položaju LGBT populacije v Srbiji niti ne temelji na specifičnih informacijah o Kosovu kot izvorni državi drugega tožnika, ki bi vključevale tudi način izvajanja sprejetih zakonov in Ustave ter drugih predpisov izvorne države drugega tožnika iz 9. alinee 1. odstavka 23. člena ZMZ.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Devetnajstletna odsotnost tožnika iz Republike Slovenije je ob splošno znanem dejstvu glede trajanja vojnega stanja na območju nekdanje SFRJ (da je bil Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BIH, sklenjen leta 1995) tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ nikakor ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik tako dolgo časovno obdobje po odselitvi iz Republike Slovenije v mesecu novembru 1991 v BiH do vložitve predmetne prošnje dne 14. 8. 2010, prebival v tujini, je tožena stranka pravilno ugotovila, da v tem primeru ni mogoče trditi, da tožnik od 23. 12. 1990 oziroma od meseca novembra 1991 dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi oziroma da je imel v tem času (ves čas) tudi namen dejansko živeti v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Tožnikova mladost in njegovo socialno stanje pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP nista okoliščini, ki bi (absolutno) utemeljevali upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
javni uslužbenec - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred - prevedba plače - stvarna pristojnost
Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS je odločila o predlogu tožnice za razveljavitev aktov, s katerimi je bila prevedena osnovna plača oziroma je bilo odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači tožnice. Plača pa je po določbi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pravica oziroma obveznost iz delovnega razmerja, o kateri je po zakonu pristojno odločati delovno in ne upravno sodišče.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodki iz premoženja - davčni postopek - zbiranje podatkov - zaslišanje prič - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - izločitev dokazov
Davčni organ lahko pomembna dejstva ugotovi tako, da pridobiva podatke od oseb, ki kaj vedo o zadevi, vendar ne na način, da bi bile zaslišane kot priča v postopku. Tako morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bilo kaznivo dejanje davčne zatajitve s sprejemom KZ-1B dekriminirano in da zato s hišno preiskavo pridobljeni dokazi ne morejo biti veljavni, sodišče meni, da je bila hišna preiskava v trenutku, ko je bila izvedena, opravljena skladno s takrat veljavnimi predpisi. O upravičenosti davčnega organa, da skladno z določbami ZDavP-2 in ZDS-1 v postopku odmere davčne obveznosti uporabi listine, odstopljene od drugega državnega organa, pa ni dvoma. Morebitna kršitev v postopku odstopanja listin lahko predstavlja le kršitev pravil kazenskega procesnega zakona, kar pa ni predmet odločanja davčnih organov in na zakonitost odločb, izdanih v davčnih postopkih, ne more vplivati. Drugačno stališče bi pomenilo legalizacijo skrivanja davčno relevantnih listin in onemogočalo izvedbo postopkov v pristojnosti davčnih organov. Ekskluzijo dokazov določa le ZKP. Sodišče še dodaja, da je stranka v upravnem postopku, drugače kot v kazenskem postopku, tudi če je ta naperjen v njeno škodo, dolžna govoriti resnico.
davčni postopek - povrnitev stroškov postopka - uspeh v postopku - stroški zunanjega izvajalca
Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov davčnega postopka je bila pravilno zavrnjena. Ker so mu bile z odločbo z dne 19. 4. 2011 dodatno odmerjene davčne obveznosti, namreč ni mogoče trditi, da se zanj postopek ni končal neugodno. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da je pravilen davčni obračun dolžan predložiti davčni zavezanec in da zato stroški, ki nastanejo v zvezi s pripravo pravilnega davčnega obračuna, ne morejo bremeniti davčnega organa, pač pa, ker se je postopek zanj končal neugodno, tožnika samega. Odločitev o tem, ali bo znesek premalo plačanih dajatev ugotovil sam ali pa bo za to najel zunanje izvajalce, pa je odločitev samega tožnika in ne davčnega organa.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je bila tožniku vročena 30. 5. 2012. Od naslednjega dne, torej od 31. 5. 2012, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek 29. 6. 2012.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - poškodovan objekt - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski postopek, v katerem se po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. To pomeni, da zaslišanje stranke v takem primeru ni obvezno in njegova opustitev sama po sebi ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Sodišče zato ne more slediti tožbenemu ugovoru, da nesodelovanje tožnika v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka, toliko bolj, ker v sporni zadevi tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi, ne navaja takih ugovorov, ki bi lahko bistveno vplivali na odločitev.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 13, 13-6, 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - hujša disciplinska kršitev
Izrečena disciplinska sankcija je primerna storjenemu prekršku, ker gre za hujšo disciplinsko kršitev po 6. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije.
Sodišče se strinja z razlago v tem postopku sporne pravne podlage 20. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Odlok o PUP) glede potrebnih odmikov od sosednjega objekta kot tudi od sosednje parcelne meje. Predmetna gradnja mora izpolnjevati vse pogoje (odmiki in zdravstvene tehnične zahteve) iz 20. člena Odloka o PUP, ker pa je mansarda od parcelne meje odmaknjena le 1,59 m (namesto vsaj 4 m), gradbenega dovoljenja brez soglasja lastnika sosednje mejne parcele ni mogoče izdati.
ZGO-1 člen, 74c, 74c/1, 74c/1-3. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost 11-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahteven objekt
Sporni objekt (oporni zid) šteje med nezahtevne objekte iz 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kar nadalje, glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 zahteva ugotovitev, ali je sporna gradnja skladna z veljavnim prostorskim aktom. Sodišče je presodilo, da je bila v spornem primeru ugotovitev upravnega organa, da sporni objekt ne izpolnjuje pogojev iz 39. člena PUP, pravilna.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. SZ-1 člen 87.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalno prebivališče prijavitelja
Tožnica ima stalno prebivališče na naslovu, ki ni na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nova odvetnica - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Novo postavljena odvetnica je v postopku dodelitve BPP tožniku zahtevala svojo razrešitev zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, pred tem pa je bil razrešen iz razlogov, ki so na strani tožnika tudi prvi odvetnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji tudi za uporabo določbe enajstega odstavka 30. člena ZBPP, po kateri se šteje, upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - strinjanje s potekom meje
Ugovori tožnikov, ki se nanašajo na določitev zemljiškokatastrske točke 560 oziroma točke A, so neutemeljeni, saj je iz zapisnika mejne obravnave razvidno njuno nedvoumno izraženo soglasje o njeni določitvi. Če se z določitvijo te točke ne bi strinjala, bi morala to uveljavljati že na mejni obravnavi in pokazati svojo točko, sicer se šteje, da s predlagano mejo (oziroma v tem primeru (tudi) s točko 560 glede na obravnavani potek meje) soglašata.