izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Če dolžnik v ugovoru zatrjuje negativno dejstvo, iz verodostojne listine pa ni razvidno niti to, na katero obdobje se nanaša izterjevani dolg, je ugovor dolžnika obrazložen.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da oškodovanec ni dokazal svoje popolne ali delne nezmožnosti za delo, ki bi bila v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke, na katerega tožnik ni imel pripomb, sicer izhajajo določene ugotovitve o funkcionalnih posledicah tožnikove poškodbe in zmanjšani sposobnosti za določena opravila. Vse to pa vendarle še ne pomeni, da je nesposoben za delo. Če mora v nekatera opravila vlagati več napora, se to lahko odrazi v njegovih duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kar je že bilo upoštevano pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Tožeči stranki je mogoče prisoditi samo tisti zaslužek, ki ga je lahko utemeljeno pričakovala, pa ga zaradi povzročiteljevega ravnanja ni mogel doseči. Dokazna ocena o tem dejstvu pa vzbuja določene pomisleke. Ni mogoče mimo dejstva, da je imel tožnik v času škodnega dogodka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je razpolagal z delovnim dovoljenjem. Zaenkrat je preuranjena ocena, da ob normalnem stanju stvari F.G. tožnika ne bi zaposlil.
V primeru, da temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno kazensko odločbo glede storilčeve odškodninske odgovornosti za naklepno povzročeno telesno poškodbo.
Uporaba domneve o plačilu prej zapadle terjatve na podlagi dokazila o plačilu pozneje zapadle terjatve je po določbi četrtega odst. 321. čl. ZOR vezana izključno na primere s pobotnico izkazanih izpolnitev obveznosti (in ne morda tudi na primere s položnicami izkazanih plačil). Izrecna zakonska omejitev te domneve le na pobotnico ima svoj smisel prav v naravi pobotnice kot izjave upnika o priznanju (popolne ali delne) izpolnitve dolžnikove obveznosti. Le za to je mogoče domnevati, da ne bi bila dana za izpolnitev pozneje zapadlih terjatev, če ne bi bile izpolnjene tudi že prej zapadle terjatve.
Sposobnost za razsojanje namreč označuje tako duševno stanje oporočitelja, v katerem je sposoben dojeti pravni pomen svojega ravnanja, t.j., da se zaveda kaj dela in kakšne so pravne posledice njegovega ravnanja. Ravno to pa je izvedenec ob svoji kompleksni strokovni oceni oporočitelja upošteval, ko je ocenjeval prav konkretno možnost razsojanja oporočitelja v trenutku sestavljanja oporoke.
Dolžnik za pritožbo zoper določitev predujma nima pravnega interesa, ker sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki je sodišče prve stopnje naložilo predujem upniku in ne dolžniku.
premoženjska razmerja med zakonci - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Obravnavani spor je spor o skupnem premoženju pravdnih strank in deleža na njem. Spor kljub zahtevku tožeče stranke pod točko 2 izreka sodbe (denarni zahtevek), ki mu je prvo sodišče ugodilo, ostaja stvarnopravni spor, s hkratnim uveljavljanjem civilne delitve skupnega premoženja tako, da en solastnik izplača drugega solastnika. Sodna praksa se je že izrekla o tem, da "ni zakonske ovire za uveljavljanje zahtevkov" ki merijo na delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in morebitne napotitve na pravdo), seveda le, če to opravičujejo posebne okoliščine, ki jih je zato v pravdnem postopku potrebno ugotoviti" (iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 22/98, smiselno enako sodba II Ips 305/96).
Upnica (M.R.) v pritožbi utemeljeno opozarja na določbo 4. člena pogodbe o odkupu terjatve, kjer je določeno, da do popolnega poplačil terjatve s strani kupca (družbe F. d.o.o.) ostane lastnik terjatve prodajalec (M.R.). Iz te določbe tako izhaja, da dne 4.12.1995 ni prišlo do prehoda terjatve iz premoženja M.R. v premoženje družbe F. d.o.o. Spremembo pripadnosti obligacijske pravice sta namreč stranki pogodbe o odkupu terjatve vezali na trenutek popolnega plačila terjatve v znesku 39.031,00 DEM. M.R. je tako še vedno aktivno legitimairana za vložitev predloga za izvršbo.
ZVJS člen 11, 11-7, 12, 12/1, 21, 21/2, 21/2-2, 11, 11-7, 12, 12/1, 21, 21/2, 21/2-2. ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 154, 154/1, 192, 192/1.
krivdna odgovornost - sneg - odgovornost delavca
Upravljalec smučišča ni ravnal v skladu z določilom 7. alinee 11. čl. in 1. odst. 12. čl. ZVJS. Smučišče je bilo odprto v času delovanja teptalnega stroja in kljub temu, da v celoti še ni bilo urejeno (steptano). V tem se kaže opustitev tožene stranke in njena odgovornost. Zaradi tega ravnanja tožene stranke je tudi prišlo do škodnega dogodka, torej je vzročna zveza med njeno opustitvijo in škodnim dogodkom podana. Glede na to, da so bile tožniku konkretne snežne razmere in stanje smučišča poznani, je lahko pričakoval določene nevarnosti (nesteptan sneg) in bi moral svojo vožnjo prilagoditi tem pričakovanim razmeram na smučišču in svojemu smučarskemu znanju (2. alinee 2. odst. 21. čl. ZVJS). Razmere na smučišču so torej tožniku narekovale bolj previdno vožnjo. V tem se kaže opustititev tožnika in vzročna zveza med njegovim ravnanjem ter škodnim dogodkom (padcem). Pritrditi je sicer treba toženi stranki, da je tudi rekreativno smučanje športna aktivnost in kot taka zvezana z določeno nevarnostjo, ki jo prevzema nase tisti, ki se s tako aktivnosto ukvarja. Vendar pa, kot poudarja sama v pritožbi, le normalno tveganje, ki izvira iz narave smučanja, zadene smučarja. Upravljalec smučišča pa mora zagotoviti na smučišču običajno varnost - torej tisto, ki jo uporabnik smučišča lahko pričakuje pri smučanju na javnem smučišču glede na upravljačeve dolžnosti, kot jih opredeljuje ZVJS.
Kadar sodišče ugotovi pogoje iz 19. člena ZDen, to pomeni, da nepremičnine nimogoče vrniti, niti v last in posest, niti z vzpostavitvijo lastninske pravice.
Ker je zapustnik s svojim premoženjem oporočno razpolagal, je sodišče glede denacionaliziranega premoženja pravilno opravilo nov zapuščinski postopek. Sodišče bi bilo dolžno voljo zapustnika v noveml zapuščinskem postopku upoštevati samo, če bi jo zapustnik v oporoki izrecno izrazil.
sklenitev pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - odpadla podlaga
Tožnik je trdil, da je dejanski kupec stanovanja on, ne pa toženca, ki sta bila le navidezna kupca in kot formalna kupca nastopala v kupni pogodbi za stanovanje, zato mora dokazati, da je med njim in formalnima kupcema prišlo do soglasja volj. Ker je motiv kot podlaga posla (neodplačna naklonitev) odpadel zaradi nepoštenega ravnanja toženca, je posel prenehal veljati in mora toženec kot nepošten pridobitelj prejeto vrniti z obrestmi od dneva pridobitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL04337
ZST člen 26 - 31, 26 - 31. ZPPSL člen 36, 36/1, 111, 111/1, 111/4, 36, 36/1, 111, 111/1, 111/4. ZPP člen 497, 497/2, 497/3, 497, 497/2, 497/3.
umik pritožbe - presumpcija umika tožbe
Začetek postopka prisilne poravnave oz. stečajnega postopka nima za posledico, da dolžnik ni dolžan plačati predpisane takse, ampak ima za posledico le, da jih od njega ni mogoče prisilno izterjati
Zavarovalnica je prosta obveznosti po pogodbi o kolektivnem nezgodnem zavarovanju oziroma zavarovanec skladno s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje izgubi pravice, če je bil pod vplivom alkohola ob nezgodi oziroma če je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Oprostilna odločba sodnika za prekrške, iz katere izhaja, da je bil zavarovanec v času po nezgodi v stanju zožene zavesti in da zato očitanega prekrška, ki ga je mogoče storiti le naklepoma, ni mogel storiti, ne vpliva na ugotovitve pravdnega sodišča, da je zavarovanec odklonil preizkus alkoholiziranosti, če je sodišče odločalo na podlagi drugih, novih dokazov.
ZIZ člen 40, 40/3, 140, 140/2, 40, 40/3, 140, 140/2.
predlog za izvršbo - številka dolžnikovega žiro računa
Upnik, ki je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, nima pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova, s katerim bi izkazoval pravni interes. Zato od upravljalcev podatkov na podlagi 3. odst. 40. čl. ZIZ ne more pridobiti informacij o dolžnikovem računu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnica je navedla pravno pomembni dejstvi (neustrezno storitev in notifikacijo napak), s katerima bi dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazali za resnični, in predložila ustrezen dokaz.
Z ustanovitvijo nujne poti na zemljišču nasprotnih udeležencev bi bila škoda na tem zemljišču večja od koristi, ki bi jo s takšno ustanovitvijo imeli predlagateljici in ker po mnenju dveh izvedencev kmetijske stroke tudi ni mogoče pričakovati bistvene izboljšave donosnosti zemljišča zaradi uporabe težje kmetijske mehanizacije, ki bi jo pripeljali po tako ustanovljeni nujni poti, je odločitev o zavrnitvi takšnega predloga pravilna.