S pavšalnimi in nekonkretnimi razlogi, v katerih smiselno navedena nobena relevantna dejstva, pritožnik ne more uspeti, ker je sodba sicer materialnopravna pravilna in če sodišče ne stori bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če ugovoru ni priložena najemna pogodba, po kateri naj bi bil zavezanec za plačilo izterjevanih stroškov najemnik prostorov in ne dolžnica, ugovor ni obrazložen.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da sta bili izpodbijani pravni dejanji storjeni v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko. Te okoliščine pritožnik ne izpodbija. Zato je treba šteti, da je izpolnjen dejanski stan domneve iz 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL, na kar je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnik bi zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja subjektivnega elementa lahko ob takšnem izhodišču uspešno izpodbil samo v primeru, če bi dokazal, da ni podano domnevano dejstvo, tj. da je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Tega odločilnega dejstva pa tožena stranka, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ni dokazala.
KZ člen 135, 135/1, 135/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
posebno huda telesna poškodba
Za opredelitev kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po čl.
135/II in I KZ mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec povzročil eno od oblik posebno hude telesne poškodbe, predvideno v I. odst. navedenega člena, pa tudi, da je poškodovani zaradi takšne poškodbe umrl, pri čemer je njegovo smrt treba pripisati njegovemu malomarnemu ravnanju, med samo poškodbo in smrtjo pa mora biti podana tudi vzročna zveze. Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe malomarnega odnosa sploh ni ugotavljalo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in jo je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.
Ob odločitvi o nadaljevanju izvršbe, zaradi prenehanja razlogov za prekinitev iz 4. točke 1. odst. 205. člena Zakona o pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje prezrlo, da se izvršbe v poplačilo, ki so v teku ob začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, prekinejo.
Ugovor dolžnika, da se je zakonita zastopnica mld. upnice odpovedala preživnini, ni utemeljen, ker je glede na določbo 128. čl. ZZZDR takšna odpoved brez učinka.
Na socialno stisko se ob odpovedi najemne pogodbe za stanovanje po 3. alinei 1. odst. 53. čl. SZ lahko sklicuje samo najemnik, ki je ravnal skladno z določilom 4. odst. 53. čl. SZ, to pomeni, da mora lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za socialne zadeve predložiti potrdilo centra za socialno delo o nastanku okoliščin iz 3. odst. 53. čl. SZ.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZNP člen 112, 112. SZ člen 12, 12/3, 12, 12/3.
razmerje med solastniki - funkcionalno zemljišče
Etažni lastnik stanovanja v hiši je tudi solastnik funkcionalnega zemljišča strank, ki ga ima pravico skupaj z drugimi solastniki upravljati sorazmerno svojemu delu. Če je spor glede načina uporabe solastne stvari in se solastniki o tem ne morejo sporazumno dogovoriti, pa je mogoče način uporabe solastne stvari urediti v nepravdnem postopku. Za tak zahtevek kot ga uveljavlja tožnik nima podlage.
Tožeča stranka je bila s sklepom pozvana, da sporoči pravilen naslov bivališča tožene stranke, torej naslov, na katerem bo možna vročitev tožbe toženi stranki. S tem, ko je sporočila drug naslov, pa tudi na tem ni bilo možno vročiti tožbe toženi stranki, tožbe ni pravilno popravila.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse - napoved pritožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo, ker je odločilo, da se predlog za izvršbo šteje za tožbo, nato je v 2. tč. izreka dovolilo objektivno spremembo tožbe (zvišanje zahtevka) in v 3. tč. izreka meritorno odločilo o tako povečanem tožbenem zahtevku. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje ni bila izdana v postopku, ki bi tekel po pravilih, ki veljajo za izdajo plačilnega naloga, ker glede zvišanega zahtevka ni bil izdan proti toženi stranki sklep o izvršbi, o usodi katerega bi bilo presojano v nadaljnjem postopku.
V predlogu za povrnitev pravdnih stroškov mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, zatrjuje pa, da je to storila, ker je tožena stranka obveznost izpolnila, navesti dejstva in dokaze, s katerimi svoje navedbe utemeljuje.
1. odst. 158. člena ZPP/77 pa vsebuje dva dejanska stanova: (a) tožnik umakne tožbo in (b) tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V prvem primeru mora tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, v drugem primeru pa ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za sojenje obtoženke v nenavzočnosti, saj je bila za podlago sojenja pravnomočna obtožnica, na podlagi katere je obtoženka že podala svoj zagovor, na glavni obravnavi pa je bila navzoča tudi njena zagovornica. Ker pa je okrožni državni tožilec na koncu glavne obravnave bistveno spremenil obtožnico glede dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja, niso bili več podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti, ampak bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti glavno obravnavo in s tem omogočiti obtoženki pripravo na obrambo.
Kadar sodišče odloča o preživnini za mladoletne otroke v razvezni pravdni po tožbi tožnika, ki predlaga dodelitev otrok materi in preživninski zahtevek ni postavljen, sodišče po uradni dolžnosti odloči o preživnini tako, da prisodi preživnino od dneva izdaje odločbe dalje. Kadar pa tak zahtevek za preživnino postavi toženka, kateri naj bi bili otroci dodeljeni, pa od tedaj dalje kot zahteva.
Če upnik na ugovor ne odgovori v roku, sodšče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navebe v ugovoru resnične. To pa ne pomeni, da je ugovor tudi utemeljen, ne da bi dolžnikove navedbe pomenile katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo.