Prisojena odškodnina za negmotno škodo se zviša na 3.950.000,00 SIT (poškodbe: pretres možganov, raztrganina ozkega črevesja z vnetjem potrebušnice, zlom prsnice, zlom 2. in 3. izrastka ledvenega vretenca levo z udarnino prsne in ledvene hrbtenice, zlom krone prvih dveh sekalcev v zgornji čeljusti, ugrizno rano na jeziku ter rani na čelu in desnem komolcu).
ZZZDR člen 78, 78/1, 132, 132/5, 78, 78/1, 132, 132/5.
preživnina za mladoletnega otroka
Sodišče odloča o preživnini po razmerah ob izdaji sodbe in zato toženčeva bojazen, da utegne v bodočnosti izgubiti službo, ne more biti v tem postopku upošteven razlog za zniževanje s prvostopno sodbo določene preživnine.
ZD člen 191, 191/1, 191, 191/1. ZIZ člen 267, 267.
zapuščinski postopek - začasna odredba
Izvršba ni tista, ki bi sledila pravnomočnemu koncu zapuščinskega postopka za primer morebitnega nespoštovanja kondemnatornih odločb sodišča in kakršnih v zapuščinskem postopku sodišče ne izdaja. V zapuščinskem postopku predvideni ukrepi zavarovanja zapuščine so namreč določeni v 191. členu ZD, med katerimi pa ni zavarovanja z začasno odredbo.
Ker znaša vrednost spornega predmeta, od katere je posredno odvisna tudi višina stroškov postopka, 39,324.254,00 SIT, ker je tožnik dijak, ki se redno šola in ker kot tak nima ne lastnega dohodka niti premoženja kot vira sredstev za lastno preživljanje - temveč je nasprotno sam še vedno preživninski upravičenec, so izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po določbah prvega in petega odst. 168. čl. ZPP.
Po določbi 62. člena ZD je veljavna le oporoka, ki je napravljena v eni od oblik, določenih z zakonom, in ob pogojih, ki jih postavlja zakon. V drugem delu citirane določbe ima zakon v mislih pogoje glede možnosti, napraviti veljavno oporoko v določeni obliki (kar v obravnavani zadevi ni bilo problematično); ne pa pogojev možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke. O pogojih možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke ZD namreč nima nobene splošne določbe, zato je treba analogno uporabljati predpise ZOR. Če je torej sodišče prve stopnje štelo, da vsebina oporoke oz. njenega dela ni dopustna, bi moralo v skladu z določbo 49. člena ZOR ugotavljati, ali je vsebina oporoke v nasprotju z ustavnimi načeli, moralo ali prisilnimi predpisi. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporoka deloma nedopustna, pa bi moralo tudi glede sankcije zaradi neizpolnjevanja tega pogoja, uporabiti določbe ZOR.
Pogodba, ki jo je podpisal nekdo drug (sin za očeta) in ne pogodbenik je veljavna, če je pogodbenik s konkludentnimi dejanji dal vedeti, da je primerna.
Če je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno, da mora dolžnik obročno odplačevati upniku kupnino, jo je dolžnik dolžan plačati ob času dospelosti posamičnih obrokov, ki je razviden iz kupnine pogodbe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
1. V postopku delitve stvari in skupnega premoženja morajo sodelovati vsi skupni lastniki (v konkretnem primeru dediči parcele). Gre namreč za nujne sospornike. 2. Pravdni postopek se je začel s tožbo tožeče stranke po napotitvenem sklepu nepravdnega sodišča, v katerem je nastal spor o delitvi parcele št. X. Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice tožencev na določenem delu parcele št. X. To isto vprašanje - vprašanje razdelitve parcele št. X - se med istimi strankami že obravnava v nepravdnem postopku pred nepravdnim sodiščem. To pa pomeni, da teče pravda (postopek) o istem zahtevku, o katerem se (že) odloča v nepravdnem postopku, kar pa ni dopustno (3. odst. 194. čl. ZPP/77) in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). 3. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, s katero je uveljavila svoj predlog (zahtevek) za razdelitev parcele št. X in ki ga je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo. Tožena stranka se zoper sodbo ni pritožila. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo tudi v tem delu in tudi nasprotno tožbo zavrglo. Gre namreč za delitev (pravzaprav eno od možnosti delitve) iste parcele, ki se bo izvršila v nepravdnem postopku. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje predlogov (zahtevkov) posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov (189. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP, 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP). Ne glede na to kateri izmed njih vloži predlog (zahtevek), izrek sodne odločbe vedno vsebuje odločitev o razdelitvi solastne ali skupne stvari in torej odločitev o vseh njihovih predlogih. To pa pomeni, da ni mogoče o nasprotni tožbi odločiti neodvisno od tožbe, kot sicer velja za nasprotno tožbo po ZPP (189. čl. ZPP/77). Zato pritožbeno sodišče šteje, da je treba istočasno z razveljavitvijo odločitve o zahtevku iz tožbe razveljaviti tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe (analogno pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/92). Tudi nasprotno tožbo je zato zavrglo iz enakega razloga (2. odst. 369. čl. v zvezi z 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
dokazna ocena
Dokazna ocena je bistvenega pomena, da je sodbo mogoče preizkusiti. Zato mora biti iz obrazložitve razvidno, zakaj sodišče enim pričam verjame, drugim pa ne. V nasprotnem primeru je podana bistvena kršitev postopka po 13. točki 354/2. čl. ZPP.
Novi dokazi, predloženi v pritožbi, so razlog za razveljavitev prvostopne sodbe, če je njihova izvedba potrebna za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
pristojnost - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine
Sodišče presoja pristojnost na podlagi navedb v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, kje se nahajajo dolžnikove premičnine, je za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).
sklep o dedovanju - dedovanje - oporoka - napotitev na pravdo
Zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj se primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, sicer je potrebna napotitev na pravdo.
Če sodišče ugotovi, da višina pogodbene kazni presega znesek odškodninske terjatve pogodbi zveste stranke in tistega, ki je potreben, da pogodbenika sili k izpolnjevanju pogodbeno dogovorjene obveznosti, potem pogodbeno kazen lahko zniža.
Ker ustvarja pogodba pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki, za utemeljenost ugovora zoper negatorno tožbo ne zadoščajo trditve, da je bil sklenjen s singularnim pravnim prednikom tožnika dogovor, na podlagi katerega lahko toženec uporablja nepremičnino. Takšen ugovor bi bil utemeljen le, če bi toženec dokazal, da ima dogovor učinek tudi napram singularnemu pravnemu nasledniku.
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti; navedel je, da ima po več računih terjatve do upnika v skupni višini 215.390,90 SIT s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. Zato je do višine te (skupne) terjatve postavil pobotni ugovor. Za svoje navedbe pa je tudi predložil dokaze. Ugovor je tako treba šteti za obrazložen in s tem za utemeljen.