Za nadaljevanje nepravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti nasprotnega udeleženca, zadostuje za poziv sodišča dedičem, da prevzamejo nepravdni postopek, že vednost sodišča o tem, kdo so zapustnikova vdova in zapustnikovi otroci, ki so njegovi zakoniti dediči in ni potrebno, da bi bili kot dediči tudi ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Glede na to, da je dolžnikov ugovor obrazložen, kar ugotavlja tudi upnik v svoji pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. O utemeljenosti ugovornih navedb in s tem o utemeljenosti zahtevka ter o stroških pa bo v nadaljevanju odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ni plačala predpisane takse za tožbo, ne glede na to, da je pred izdajo sklepa o umiku in ustavitvi postopka vložila predlog za oprostitev stroškov postopka in plačila taks, ki pa je bil vložen že po vložitvi tožbe in tudi po poteku roka za plačilo takse po opominu.
sklep o dedovanju - dedovanje - oporoka - napotitev na pravdo
Zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj se primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, sicer je potrebna napotitev na pravdo.
Iz razlogov sodbe namreč nedvomno izhaja, da je obtoženec oškodovanki sledil po izstopu iz avtobusa in jo nato porinil desno pod cesto tako močno, da je zdrsela po nasipu kar štiri metre v globino, nato pa ko je ona ležala na hrbtu, ji pokleknil med noge in ji poskušal razkleniti kolena. To pa je sila, ki jo je obtoženec uporabil zoper oškodovanko z namenom spolnega občevanja.
S popravnim sklepom sodišče prve stopnje ne more spreminjati odločitve, temveč le popravlja očitne napake v številkah in računske pomote. Tako ne gre za popravo računske pomote, če sodišče pri popravi izračuna upošteva tudi podatke, ki jih ni upoštevalo v prvotnem obračunu.
odločilna dejstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje, ki je v celoti sledilo obrambi tožeče stranke in ob vpogledu v predložene listine ugotovilo, da računi glasijo na toženo stranko, je prezrlo določbo 17. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, po kateri ima najemnik pravico pobotati stroške popravila, ki ne gredo v njegovo breme, z najemnino, če so zato izpolnjene določene predpostavke. Sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v tej smeri ni ugotavljalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
1. V postopku delitve stvari in skupnega premoženja morajo sodelovati vsi skupni lastniki (v konkretnem primeru dediči parcele). Gre namreč za nujne sospornike. 2. Pravdni postopek se je začel s tožbo tožeče stranke po napotitvenem sklepu nepravdnega sodišča, v katerem je nastal spor o delitvi parcele št. X. Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice tožencev na določenem delu parcele št. X. To isto vprašanje - vprašanje razdelitve parcele št. X - se med istimi strankami že obravnava v nepravdnem postopku pred nepravdnim sodiščem. To pa pomeni, da teče pravda (postopek) o istem zahtevku, o katerem se (že) odloča v nepravdnem postopku, kar pa ni dopustno (3. odst. 194. čl. ZPP/77) in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). 3. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, s katero je uveljavila svoj predlog (zahtevek) za razdelitev parcele št. X in ki ga je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo. Tožena stranka se zoper sodbo ni pritožila. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo tudi v tem delu in tudi nasprotno tožbo zavrglo. Gre namreč za delitev (pravzaprav eno od možnosti delitve) iste parcele, ki se bo izvršila v nepravdnem postopku. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje predlogov (zahtevkov) posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov (189. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP, 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP). Ne glede na to kateri izmed njih vloži predlog (zahtevek), izrek sodne odločbe vedno vsebuje odločitev o razdelitvi solastne ali skupne stvari in torej odločitev o vseh njihovih predlogih. To pa pomeni, da ni mogoče o nasprotni tožbi odločiti neodvisno od tožbe, kot sicer velja za nasprotno tožbo po ZPP (189. čl. ZPP/77). Zato pritožbeno sodišče šteje, da je treba istočasno z razveljavitvijo odločitve o zahtevku iz tožbe razveljaviti tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe (analogno pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/92). Tudi nasprotno tožbo je zato zavrglo iz enakega razloga (2. odst. 369. čl. v zvezi z 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77).
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, je mogoče uspešno izpodbijati le iz razlogov, navedenih v 50. in 51. čl. Zakona o izvršilnem postopku oz. 55. in 56. čl. Zakona o izvršbi in zarvoanju, ki sta iste vsebine.
sprememba tožbe - preživnina za razvezanega zakonca
Zahteva v pritožbi za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu, ki ni bila uveljavljana v postopku pred sodiščem prve stopnje je sprememba tožbe, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena.
Pravilna je napotitev vdove na pravdo na ugotovitev, da 1/2 nepremičnin in denarnih sredstev ne spada v zapuščino. Nepremično premoženje je v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, kar velja tudi za denarna sredstva na raznih računih. Ker drugi dediči izločitvenih zahtevkov ne priznajo, je glede na zemljiškoknjižno in listinsko stanje pravico vdove šteti za manj verjetno.
plačilo sodne takse za tožbo - procesna predpostavka - umik tožbe - domneva o umiku
Ker je tožnik plačal sodno takso v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je sodišče na zahtevo tožečo stranke takso odmerilo, je plačilo sodne takse za tožbo pravočasno. Zato ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz 4. odst. 180. čl. ZPP, saj Zakon o sodnih taksah dopušča zahtevo za odmero sodne takse.
ZZZDR člen 78, 78/1, 132, 132/5, 78, 78/1, 132, 132/5.
preživnina za mladoletnega otroka
Sodišče odloča o preživnini po razmerah ob izdaji sodbe in zato toženčeva bojazen, da utegne v bodočnosti izgubiti službo, ne more biti v tem postopku upošteven razlog za zniževanje s prvostopno sodbo določene preživnine.