Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo ZPP/99, se v postopku ne uporabljajo določbe 318. člena, ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dotedanjih predpisih.
Dejstvo, da je računovodkinja tožeče stranke (morda) res po telefonu M. G. dejala, "da, v kolikor ne bodo plačali takoj, jih bodo tožili", ne izključuje pravice tožeče stranke do plačila procesnih obresti. Na podlagi takšne izjave računovodkinje tožeče stranke namreč še ni moč sklepati, da bi bil med pravdnima strankama glede dolgovanih zamudnih obresti sklenjen sporazum o drugačnem roku plačila le-teh, ki bi kakorkoli vplival na dejstvo, da je obveznost plačila teh obresti nastala in zapadla že pred tem.
Sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni le takrat, kadar ni mogoče urediti meje na podlagi močnejše pravice oz. ugotoviti zadnje mirne posesti.
Učinek veljavne oporoke ima namreč le tista oporoka, za katero je brez vsakega dvoma dokazano: da je obstajala v obliki, ki jo zakon predpisuje z določeno vsebino, a je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena po oporočiteljevi smrti ali prej, toda ker njegove vednosti (77. člen ZD). Če pa je dokazano, da jo je oporočitelj sam uničil, je s tem dokazano, da jo je preklical.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obtoženec potem, ko je na vdoren način prišel v sicer zaprte prostore pizzerije, pregledal predale in iz denarnice, ki jo je v predalu našel, vzel ves denar. Zato kljub temu, da je bilo v denarnici le 2.570,00 SIT, ni utemeljena pritožba, da je obtožencu šlo za to, da si pridobi majhno protipravno premoženjsko korist.
Stranki, ki je v pravdi uveljavljala ugovor zastaranja, tega ugovora ni treba izrečno umakniti, da bi šele nato lahko priznala zastarano obveznost. Zadošča, da iz njenih izjav drugače nedvoumno, jasno in določbo izhaja, da obveznost priznava.
Tožeča stranka je v svoji pripravljalni vlogi z dne 29.12.1998 pojasnila, da je bilo plačilo izvršeno po predračunu, ki se na predmetno pravdno zadevo ne nanaša, tožena stranka pa je predračun morala plačati, saj ji brez vnaprejšnjega plačila, ni hotela več izročati blaga. Te trditve tožeče stranke pa s strani tožene stranke niso bile prerekane. Tožena stranka tako ni dokazala, da bi karkoli od tega, kar se vtožuje, plačala. V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave
začasna odredba - pravni interes - predmeti, izvzeti iz izvršbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz razloga pomanjkanja pravnega interesa, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali bo objekt, katerega gradnjo želi preprečiti upnik s predlagano začasno odredbo, izvzet iz izvršbe. Ugotovitve, kot so namembnost in druge lastnosti objekta, pa predstavljajo dejansko in ne pravno vprašanje.
Upnik, ki plača predpisano takso za izvršilni predlog in sklep oz. za predlog za zavarovanje in sklep, ne plača pa takse za vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi, je vložil popolno vlogo in zaradi neplačila takse za vknjižbo postopka zavarovanja ni mogoče ustaviti.
Sodišče je ugotovilo, da je imela otrokova mati v času njegovega spočetja spolne odnose zgolj s tožencem in da pri tem nista uporabljala zaščite. Toženec trdi, da je bila pri njem opravljena vazektomija, vztraja, da se ugotovi vsebovanost semenčec v njegovi semenski tekočini in zavrača izvedbo dokaza z analizo DNA. Sodišče je v zadevi odločilo v skladu z dokaznim bremenom, da je toženec otrokov oče, saj ni moglo ugotoviti, ali je bila vazektomija pri tožencu res in uspešno opravljena, preden je imel spolne odnose z otrokovo materjo, oz. ali je bil prav takrat neploden. Izvedbo edinega dokaza, ki bi lahko z gotovostjo izljučil njegovo očetovstvo, toženec zavrača.
KZ člen 50, 52, 55, 50, 52, 55. ZKP člen 383, 383.
kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je v izreku o kazenski sankciji prekršilo kazenski zakon, ko je obdolžencu izreklo kazensko sankcijo ob upoštevanju obsodbe po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98. Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98, s katero je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba (v kateri mu je bila določena kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta), je postala pravnomočna dne 9.9.1998. Preizkusna doba po navedeni sodbi je obdolžencu potekla dne 9.9.1999. Kaznivo dejanje za katero pa je bil obdolženec sojen sedaj, je obdolženec storil pred izrekom te pogojne obsodbe (decembra 1997), sodba sodišča prve stopnje pa je bila izrečena dne 28.2.2000, to je po izteku preiskusne dobe. Rok za preklic pogojne obsodbe (člen 55. ZKP) je potekel s iztekom preizkusne dobe. Ker je sodišče prve stopnje obdolžencu ob izreku kazenske sankcije upoštevalo tudi kazen iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, je v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon.
Sodišče ni sprejelo garancijske izjave prijatelja tožnice, da bo plačal pravdne stroške, če bodo ti nastali. Gre za bodočo obveznost, in tako poroštvo je mogoče preklicati pred nastankom obveznosti; zato ne gre za drugo primerno obliko varščine.
Če je tožena stranka prenehala obstojati pred vložitvijo tožbe (npr. smrt, prenehanje gospodarske družbe) je to pomanjkljivost, ki je ni mogoče sanirati in je treba tožbo zavreči.
kazenski postopek - dokazovanje - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz spisa v pravdni zadevi kot dokaz - nedovoljen dokaz
Uporaba izvedenskega mnenja iz pravdnega spisa je dovoljena, če gre za t.i. kontrolni in posredni dokaz, s katerim se podkrepi v kazenskem postopku pridobljeno mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke. Zato mnenje iz pravdnega spisa ni nedovoljen dokaz.
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da je bil storilec izzvan s protipravnim napadom poškodovanca, in je po končanem napadu reagiral z nasprotnim udarom, so podani pogoji za izrek sodnega opomina po 3. odst. 133. čl. KZ. Zato sme namesto pogojne obsodbe samo izreči to najmilejšo kazensko sankcijo.