poskus - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prostovoljni odstop
Ne gre za poskus, pač pa za dokončano kaznivo dejanje, če so bili storilci naključno zaloteni pri prevozu mamila znanemu kupcu, ker je bilo mamilo že v prometu. Izročitev mamila policistu na njegovo zahtevo pa tudi ne pomeni prostovoljnega odstopa od izvrševanja kaznivega dejanja, saj sicer brez policistovega poziva do izročitve mamila sploh ne bi prišlo.
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek v Republiki Sloveniji le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije.
Oseba, ki ni dejanski kupec ukradenega avtomobila, domnevno prodanega s posredovanjem posredniške družbe in ki je celo sama zanikala pristnost svojega podpisa kot kupca na kupoprodajni pogodbi ter ki sama tudi ni neposredno sodelovala pri registraciji avtomobila na svoje ime (ki sama zase z vidika pridobitve lastninske pravice tudi sicer nima pomena), ne izkazuje veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice spornega avtomobila - ne da bi se sploh bilo treba ukvarjati z vprašanjem njegove dobrovernosti in z vprašanjem od koga bi ga naj pridobil (četudi odplačno).
Organizacija, zadolžena za vzdrževanje ceste, je odgovorna za škodo, ker je zaradi poledice avto zdrsnil s ceste, ker v zimskem času ob ugotovljeni temperaturi -2 °C, ta pa je še padala, ni posula ceste v ovinku ob napačnem nagibu ceste in na sončnem kraju, torej v okoliščinah, ko je bilo nastanek posledice vsekakor mogoče pričakovati.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost - neznatna škoda - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V skladu z določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti; vendar le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Slednjega pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazal za verjetno oz. niti zatrjeval, zato se sodišče prve stopnje s pogojem za izdajo začasne odredbe iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ pravilno ni ukvarjalo. Pritožbeno zatrjevanje tožnika v smeri tretjega odstavka 270. člena ZIZ pomeni spremembo pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe, ki v pritožbi ni dopustna. Tožnik namreč svoj predlog temelji na novi predpostavki in v tej smeri navaja nova dejstva, kar pa v skladu z določbo prvega 337. člena ZPP v pritožbi ni dovoljeno.
Navedbe, češ da je dolžnik preživninskemu upravičencu kupoval igrače, kolo in podobno, načeloma ne morejo predstavljati dejstva, na podlagi katerega bi preživninska terjatev prenehala.
V situaciji, ko je tožnica zavozila na nasprotni vozni pas, je zavarovanec tožene stranke ravnal v dovoljeni samopomoči, ko je skušal preprečiti grozeči frontalni trk in zavozil na svoj levi vozni pas. S tem je kršil 41. čl. ZTVCP, vendar zato, ker je bila zaradi neposredne nevarnosti takšna zaščita nujna, odvračanje nevarnosti pa je ustrezalo okoliščinam. Za škodo, ki je pri tem nastala, zato ni odgovoren (čl. 162 ZOR).
Zatrjevanje spremenjenih razmer glede preživninskih možnosti zavezanca predstavlja razlog za vložitev tožbe na znižanje preživnine, ne pa razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.
Dolžnica smiselno zatrjuje ugovorni razlog iz 2. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ, izpodbija namreč veljavnost sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičnini.
Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5. ZPP člen 40, 414, 40, 414.
preživnina - spremenjene okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dejstva in dokazi
Glede na dolžnost sodišča v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci, da celo po uradni dolžnosti stori vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (408. čl. ZPP), bi moralo sodišče prve stopnje prepričljivo ugotoviti, ali in za koliko se je res zmanjšal čisti dobiček tožnika iz dejavnosti in zgolj sklepanje na to na podlagi njegove izpovedbe in odločbe, ki naj bi bila z enako vsebino izdana vsako leto (da ni bila, sodišče niti ni ugotavljalo), kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi s trditvijo, da se dohodek tožnika ni znižal, pa tožena stranka navaja v pritožbi tudi novo dejstvo, kar je v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci po določilu 414. čl. ZPP dopustno.
Če sta na strani tožene stranke dve pravni osebi po materialnem pravu nujna sospornika, je treba tožbeni zahtevek proti samo eni stranki zavrniti, ker ni bila tožena prava stranka. Kasnejši vstop v pravdo drugega nujnega spspornika kot stranskega intervenienta na stvari ničesar ne spremeni.
Ker tožena stranka ni dokazala, da ni kriva za prometno nesrečo, in ker je tožeča stranka dokazala, da je tožena kriva, ker je vozila po sredini cestišča, je pravilna odločitev o 100 % odgovornosti tožene stranke.
služnostna pravica hoje in vožnje - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se v skladu z določilom 9. člena SPZ domneva, če se ne dokaže drugače. Trditveno in dokazno breme v tem primeru pa ni na tožencema (slednja torej nista dolžna dokazovati svoje dobre vere), temveč na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri. V slabi veri je lahko le tisti, ki zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, česar tožencema ni moč očitati. Slednja sta se tako utemeljeno sklicevala na svojo dobro vero (ki se domneva, kot je bilo obrazloženo zgoraj), ki pa je tožencema (zaradi prepoznega oporekanja) ni uspelo izpodbiti.
ZIZ člen 168, 168/1, 239, 243, 168, 168/1, 239, 243.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Ob dejstvu, da je v zemljiškoknjižnem izpisku lastninska pravica vpisana na osebo, ki ni dolžnik, kar nazadnje izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu pravilno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje.
Sodišče zaradi varovanja koristi otroka le-tega "dodeli" tistemu roditelju, ki je bolj stabilna in odgovorna osebnost, kar daje otroku potreben občutek varnosti, pa tudi v bodoče je varovanje otrokovih koristi in interesov pri takem staršu ugodneje prognozirano.
Za prestane lahke telesne bolečine in nevšečnosti, ki so pri tožnici trajale pet dni, ko je pogoltnila zobozdravniški sveder, pa do njegove izločitve po naravni poti, ne gre višja odškodnina kot 150.000,00 SIT, ob upoštevanju, da so nevšečnosti predstavljale enkratno rentgensko slikanje, hranjenje z balastno hrano in pregledovanje lastnega blata.
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju - upravnik - stroški disciplinskega postopka - novo dejstvo v pritožbi
Toženec v pritožbi zatrjuje, da s tožnikom ni v nobenem pravnem razmerju, saj pravdni stranki nista sklenili pogodbe o upravljanju. Takšna toženčeva trditev je v nasprotju z njegovim ravnanjem pred sodiščem prve stopnje, kjer je tožnika štel za upravnika, ga v svojih vlogah in ob zaslišanju priznaval za upravnika in ni z ničemer nasprotoval tožnikovi trditvi, da je upravljenje prevzel 1.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je tožnik upravnik večstanovanjske hiše. Toženčeva pritožbena trditev predstavlja novo dejstvo, za katerega pritožnik ne ponuja nobenega dokaza, resničnost pritožnikove trditve pa izpodbija tudi pogodba o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše z dne 1.6.1993, ki jo je odgovoru na pritožbo priložil tožnik.