splošni pogoji - alkoholiziranost - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, je glede na Splošne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti na strani toženca, ki je sicer to v postopku trdil, vendar pa v dokaz svojih trditev ni ponudil nobenega dokaza. Tega ne stori niti v pritožbi, dolžnost stranke pa je, da navede dejstva in dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (2. odst. 7. čl. in 219. čl. ZPP/77).
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena dejstvo, da toženka po izteku pogodbe za določen čas poslovnega prostora ni izpraznila in tožniku tudi ni izročila ključev od poslovnega prostora. S tem je tožniku onemogočila uporabo poslovnega prostora. Tako je ne glede na to, ali je njen lokal posloval, moč šteti, da je toženka poslovni prostor uporabljala tudi po izteku najemne pogodbe za dololčen čas in da je bila zato najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas.
ZST člen 18, 18. ZPP (1977) člen 35, 154, 154/3, 35, 154, 154/3. Odvetniška tarifa člen 3, 3.
povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi - uspeh
Stroške postopka predstavljajo stroški sodnih taks in odvetniški stroški, vsi ti pa se odmerjajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta (18. čl. Zakona o sodnih taksah in 3. čl. Odvetniške tarife), za ugotavljanje te pa se smiselno uporabljajo določbe ZPP/77, torej so stroški praviloma odvisni od vrednosti spornega predmeta. Kot vrednost spornega predmeta pa se vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (35. čl. ZPP/77).
V zvezi s pritožbenimi trditvami o neizkazani konkretni prisili nad zastopnikom predlagatelja oziroma Župne cerkve Sv. M. v T. pri sklepanju obeh spornih pogodb, ki bi jo bilo po prepričanju obeh pritožnikov potrebno dokazati za obstoj podlage predloga po 5. členu ZDEN, je treba pojasniti, da glede na namen ZDEN-a, ki je v popravi krivic, storjenih s strani takratnih državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, njihovih ravnanj naravnanih k sklenitvi pravnega posla, ni mogoče presojati le v okviru obligacijskih pravil ODZ-ja oziroma ZOR-a o sili, grožnji in zvijači pri sklenitvi pogodbe, temveč je potrebno, tako kot poudarja prvostopno sodišče, v vsakem primeru opraviti analizo, kaj je ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti v okviru takratnih družbenih razmer pomenilo in kakšen vpliv je imelo na voljo upravičenca.
Ker tožena stranka ni dokazala, da ni kriva za prometno nesrečo, in ker je tožeča stranka dokazala, da je tožena kriva, ker je vozila po sredini cestišča, je pravilna odločitev o 100 % odgovornosti tožene stranke.
poskus - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prostovoljni odstop
Ne gre za poskus, pač pa za dokončano kaznivo dejanje, če so bili storilci naključno zaloteni pri prevozu mamila znanemu kupcu, ker je bilo mamilo že v prometu. Izročitev mamila policistu na njegovo zahtevo pa tudi ne pomeni prostovoljnega odstopa od izvrševanja kaznivega dejanja, saj sicer brez policistovega poziva do izročitve mamila sploh ne bi prišlo.
Za prestane lahke telesne bolečine in nevšečnosti, ki so pri tožnici trajale pet dni, ko je pogoltnila zobozdravniški sveder, pa do njegove izločitve po naravni poti, ne gre višja odškodnina kot 150.000,00 SIT, ob upoštevanju, da so nevšečnosti predstavljale enkratno rentgensko slikanje, hranjenje z balastno hrano in pregledovanje lastnega blata.
Če sta na strani tožene stranke dve pravni osebi po materialnem pravu nujna sospornika, je treba tožbeni zahtevek proti samo eni stranki zavrniti, ker ni bila tožena prava stranka. Kasnejši vstop v pravdo drugega nujnega spspornika kot stranskega intervenienta na stvari ničesar ne spremeni.
zapuščinska obravnava - pravilno vabljenje - nujni delež
Ker dedič ni bil pravilno povabljen na narok in torej ni imel možnosti sodelovati v zapuščinskem postopku, ga sicer sklep o dedovanju ne bi vezal in bi svojo pravico do (dopolnitve) nujnega deleža še vedno lahko uveljavljal v pravdi (220. čl. ZD). Kljub temu pa je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo, saj je pravica do nujnega deleža dedna pravica in se zato prvenstveno uveljavlja v zapuščinskem postopku. Šele če se bo izkazalo, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica (velikost dednega deleža in vračunanje v dedni delež), bo sodišče zapuščinsko sodišče postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo (210. čl. ZD).
Sodišče dovoli razširitev izvršbe na drugih predmetih, če po opravljenih izvršilnih dejanjih s strani izvršilnega sodišča ni pričakovane realizacije dovoljene izvršbe.
Čeprav je tožnik fizično napadel toženca, ki je imel v roki kozarec piva, in se je toženec instinktivno branil tako, da je zamahnil s kozarcem proti tožniku in ga zadel v glavo, gre za prekoračen silobran.
Oseba, ki ni dejanski kupec ukradenega avtomobila, domnevno prodanega s posredovanjem posredniške družbe in ki je celo sama zanikala pristnost svojega podpisa kot kupca na kupoprodajni pogodbi ter ki sama tudi ni neposredno sodelovala pri registraciji avtomobila na svoje ime (ki sama zase z vidika pridobitve lastninske pravice tudi sicer nima pomena), ne izkazuje veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice spornega avtomobila - ne da bi se sploh bilo treba ukvarjati z vprašanjem njegove dobrovernosti in z vprašanjem od koga bi ga naj pridobil (četudi odplačno).
ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5. ZPP člen 40, 414, 40, 414.
preživnina - spremenjene okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dejstva in dokazi
Glede na dolžnost sodišča v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci, da celo po uradni dolžnosti stori vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (408. čl. ZPP), bi moralo sodišče prve stopnje prepričljivo ugotoviti, ali in za koliko se je res zmanjšal čisti dobiček tožnika iz dejavnosti in zgolj sklepanje na to na podlagi njegove izpovedbe in odločbe, ki naj bi bila z enako vsebino izdana vsako leto (da ni bila, sodišče niti ni ugotavljalo), kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi s trditvijo, da se dohodek tožnika ni znižal, pa tožena stranka navaja v pritožbi tudi novo dejstvo, kar je v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci po določilu 414. čl. ZPP dopustno.
Prvi predpogoj delitvenega postopka po čl. 118 ZNP predstavlja obstoj še nerazdeljene solastninske skupnosti, za katerega pa prvostop no sodišče pravilno ugotavlja, da ni podan, ker je bila stanovanjska hiša na naslovu xxx št.7, kot predmet delitve, razdeljena že pred vložitvijo predlagateljevega delitvenega predloga v obravnavani nepravdni zadevi. Iz darilne pogodbe z dne 9.12.1982, ki so jo sklenili starša nasprotnega udeleženca kot darovalca in nasprotni udeleženec kot obdarjenec, povsem nedvoumno izhaja, da nasprotnemu udeležencu podarjeni eno četrtinski (dvo osminski) delež stanovanjske hiše na parcelni št. ww vl. št. yy k.o. S, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, v naravi predstavlja samo kletni prostor v obsegu ene sobe, kuhinje, predsobe in stranišča v skupni izmeri cca. 28 m2, s pravico prostega dostopa do tega stanovanja, ki ima poseben vhod s ceste. Navedeno pomeni, da je podarjeni delež že od leta 1982 dalje oddeljen od ostalih stanovanjskih prostorov, ki so nato v letu 1989 na podlagi oporoke staršev obeh udeležencev pripadli predlagatelju.
ZJSRS člen 29. ZPP (1977) člen 21, 21/1. ZS člen 99, 99/2, 99/2-1. ZDSS člen 4, 4-12.
stvarna pristojnost - Delovno in socialno sodišče - civilnopravni spor - spor iz delovnega razmerja - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - neupravičena pridobitev
V obravnavani zadevi ne gre za spor glede obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, pač pa za povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev s strani upravičenke zaradi dvojnega plačila teh sredstev, ker sta tako Jamstveni sklad RS (v nadaljevanju Sklad) kot stečajni dolžnik istočasno izpolnila obveznost do delavke - toženke. ZJSRS v 29. členu sicer določa, da ima Sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil Skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu, v primerih torej, ko sam upravičenec zakrivi neupravičeno plačilo, pri čemer gre tudi zgolj za razmerja med Skladom in upravičencem, vendar tudi za ta primer po presoji pritožbenega sodišča navedeni specialni zakon pristojnosti delovnega sodišča ne določa. Prav tako je seveda ne določa tudi za obravnavani (nepredvidljivi) primer, ko Sklad meni, da je bila njegova jamstvena izpolnitev odveč, ker je istočasno tudi sam stečajni dolžnik izpolnil svojo obveznost do delavke, zaradi česar je neupravičeno prikrajšan, zato je na podlagi vsega navedenega očitno pristojno sodišče tako imenovane splošne pristojnosti, torej glede na obravnavano vrednost spornega predmeta Okrajno sodišče (člen 99/II - tč. 1 Zakona o sodiščih).
Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost - neznatna škoda - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V skladu z določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti; vendar le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Slednjega pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazal za verjetno oz. niti zatrjeval, zato se sodišče prve stopnje s pogojem za izdajo začasne odredbe iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ pravilno ni ukvarjalo. Pritožbeno zatrjevanje tožnika v smeri tretjega odstavka 270. člena ZIZ pomeni spremembo pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe, ki v pritožbi ni dopustna. Tožnik namreč svoj predlog temelji na novi predpostavki in v tej smeri navaja nova dejstva, kar pa v skladu z določbo prvega 337. člena ZPP v pritožbi ni dovoljeno.
Navedbe, češ da je dolžnik preživninskemu upravičencu kupoval igrače, kolo in podobno, načeloma ne morejo predstavljati dejstva, na podlagi katerega bi preživninska terjatev prenehala.
Zatrjevanje spremenjenih razmer glede preživninskih možnosti zavezanca predstavlja razlog za vložitev tožbe na znižanje preživnine, ne pa razloga, ki bi preprečeval izvršbo.