sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev v zvezi z zahtevanimi zamudnimi obrestmi oprlo na ugotovitev, da predlog za izvršbo glede izterjevanih zakonitih zamudnih obresti nima podlage v izvršilnem naslovu, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Zaradi opisane oblikovne in vsebinske pomanjkljivosti listine, ki naj bi predstavljala izvršilni naslov, sodišče druge stopnje namreč ne more preizkusiti odločitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu.
Ugovor dolžnika, da se je zakonita zastopnica mld. upnice odpovedala preživnini, ni utemeljen, ker je glede na določbo 128. čl. ZZZDR takšna odpoved brez učinka.
Če upnik na ugovor ne odgovori v roku, sodšče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navebe v ugovoru resnične. To pa ne pomeni, da je ugovor tudi utemeljen, ne da bi dolžnikove navedbe pomenile katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz opisa prvoobtoženemu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi kaznivo dejanje velike tatvine storil v sodelovanju s drugoobtoženim; medtem ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženec to dejanje izvršil sam. Ne le da sodba v tem delu ni obrazložena na način določen v členu 364/VII ZKP, temveč so razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na oprostilni del, v nasprotju z izrekom v obsodilnem delu.
Primeri dispozitivnega enotnega sosporništva v določenih primerih namreč predstavljajo izjemo od načela, da pravnomočna odločba deluje samo na tiste, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, sodelovali kot stranka. V takih primerih subjektivne razširitve učinkov pravnomočnosti, deluje pravnomočna odločba neposredno na vse udeležence materialnopravnega razmerja.
V predlogu za izdajo začasne odredbe mora biti zatrjevana terjatev vsaj toliko opredeljena, da bo možna odločitev, ali je predlagana vrsta začasne odredbe primerna, torej, da bo z njo terjatev zavarovana.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da uveljavljana računa še nista zapadla, ker mu je upnik rok plačila odložil zato računa do vložitve predloga za izvršbo še nista dospela v plačilo ter predlagal zaslišanje direktorjev obeh strank.
Na podlagi 1. odst. 142. čl. ZPP/77 se vročajo tožbe osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V primeru, da se vroča pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Zato se v primeru likvidacije, ko tožena stranka nima več delavcev niti poslovnega prostora, vroča pisanja likvidacijski upraviteljici, ki je zakonita zastopnica likvidirane družbe v skladu s 1. odst. 138. čl. ZPP/77.
Sodišče prve stopnje je že (samo) imelo podatek o novem prebivališču dolžnika zato bi najprej moralo opraviti rubež na tem naslovu (prim. 1. odst. 70. člena ZIP).
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1999 (1. odst. 9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 29.03.2000, tj. v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
Prehod premoženja od tožeče stranke na toženo stranke je ugotovljen, ni pa ugotovitve o pravni podlagi tega prehoda, tj. ali je tožeča stranka izvršila nakazilo na podlagi sklenjenega dogovora (pravnega posla) med strankama za dobavo določenega blaga ali ne oz. če je pravni posel bil sklenjen ali je kasneje odpadel.
Prenovitev pravnega posla ni mogoče izvesti z navidezno pogodbo, ker ta nima učinkov, ampak morata pravdni stranki jasno izraziti namen, da s prenovo prejšnja obveznost preneha in nastane nova.
Katera dejstva šteje sodišče za dokazana odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Iz upnikovih navedb v odgovoru na ugovor izhaja, da med strankama ni dogovora o takšnem načinu plačilu dolga, kot ga je (zgolj) navajal dolžnik v ugovoru. Te dolžnikove navedbe so tako ostale nedokazane.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21270
KZ člen 180, 180/1, 180, 180/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
posilstvo - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo, ne pa zmotno kot očita zagovornik v pritožbi. Zaključek, kako je prišlo do spolnega odnosa glede na sedeč položaj oškodovanke, je ustrezno obrazložilo. Obtožencu je izreklo pravično kazensko sankcijo in je primerno upoštevalo tako obteževalne kot olajševalne okoliščine.
Tožena stranka tekom pravde ni oporekala višini tožbenega zahtevka, zato je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje neutemeljena.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 370/1, 166, 166/3, 370, 370/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-8, 100, 100/1, 100/1-8.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavcu lahko zakonito preneha delovno razmerje po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR, če sta izpolnjena dva pogoja in sicer, da je bil delavec ob sklenitvi delovnega razmerja seznanjen z bistvenimi pogoji dela, ki ga bo opravljal, prav tako pa mora obstajati krivdni odnos, ki se kaže v tem, da je delavec zavestno zamolčal podatke, ki se nanašajo na njegove osebne lastnosti. Vedeti mora tudi, da so ti podatki odločilnega pomena.
Delavcu je mogoče očitati zamolčanje podatkov, če zamolči kronično, ne pa akutno obliko bolezni.