izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obvestilna dolžnost - izostanek z dela - pogoj PCT
Tožnik v pritožbi povzema svoje navedbe in izpoved pred sodiščem prve stopnje, iz katerih niti ne izhaja, da bi obvestilno dolžnost, izhajajočo iz 36. člena ZDR-1, izpolnil. Četudi se je dne 30. 8. 2021 z nadrejenim delavcem pogovarjal po telefonu in mu je slednji povedal, kot zatrjuje, da ne sme opravljati dela brez PCT pogoja, to ne pomeni, da je tožnik toženko obvestil o razlogih za odsotnost z dela za čas, očitan v odpovedi, od 6. 9. 2021 dalje, sploh glede na dejstvo, da je v vmesnem času izrabil letni dopust.
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 57, 57/3, 62, 62/2.
preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - rok za izpolnitev - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - datum pravnomočnosti sodne odločbe - premoženjskopravni zahtevek
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Novem mestu 11. 12. 2019 obsojenega spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obsojenemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora, ki ne bo izrečena, če obsojeni v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. A. povrne znesek 1.500,00 EUR v enem letu in šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe.
Višje sodišče v Ljubljani je 26. 10. 2020 odločilo, da se pritožbi pooblaščenca oškodovanke B. B. ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke B. B., v nerazveljavljenem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Okrožno sodišče v Novem mestu je v ponovljenem sojenju 8. 12. 2021 razsodilo, da se obsojenega na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in mu naložilo v plačilo morebitne potrebne izdatke oškodovanke B. B. ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. III K 39044/2018 z dne 8. 12. 2021 postala pravnomočna istega dne in ne 2. 11. 2020 kot napačno navaja prvostopenjsko sodišče v točki 2 izpodbijane sodbe, zato tudi določen rok enega leta in šestih mesecev zapora za izpolnitev obsojenčeve premoženjske obveznosti še ni potekel.
Zakon o dopolnitvi zakona o pravdnem postopku (1980) člen 111, 111/3, 210, 210/2, 210/3.
tek rokov - objektivni rok - prekinitev teka roka - tek rokov v času sodnih počitnic - mirovanje postopka
Tožeča stranka pritožbeno neutemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji štirimesečnega roka, do izteka katerega bi stranki morali predlagati nadaljevanje postopka, da bi se izognili fikciji umika tožbe, spregledalo določilo 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic v zadevah, ki niso nujne, procesni roki ne tečejo (četrti odstavek 83. člena ZS).
predlog za izdajo začasne odredbe - stroški upravljanja - poplačilo iz stečajne mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - tekoči stroški stečajnega postopka - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - nastanek neznatne škode - razdelitev posebne razdelitvene mase
Vse nepremičnine, s katerimi upravlja tožeča stranka in v povezavi s katerimi nastajajo stroški, ki so predmet tega postopka, so obremenjene z ločitvenimi pravicami upnikov in predstavljajo posebno stečajno maso. Stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja so stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se izplačila teh stroškov lahko opravijo šele na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Stroški upravljanja, tudi posebne stečajne mase (6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), so tekoči stroški stečajnega postopka, ki se poplačujejo ob zapadlosti. Le v kolikor v splošni stečajni masi denarnih sredstev za poplačilo teh stroškov ni, je izplačilo teh odloženo do pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Pri izdelavi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa se ti stroški upoštevajo tako, da se odštejejo od denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP).
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve, katere plačilo zahteva v tem postopku, onemogočena ali precej otežena niti, da bo tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj dejstvo, da v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 4. 2. 2020 za dve parkirni mesti niso bili obračunani stroški tožeče stranke, še ne dokazuje, da tožena stranka zavestno ravna v smeri, da bi tožeči stranki onemogočila poplačilo njene terjatve, glede na to, da je bila tožena stranka ob začetku stečajnega postopka lastnica 114 parkirišč, več poslovnih prostorov, 3 shramb, kolesarnice in 8 arhivov, stroški tožeče stranke pa so bili v vseh drugih končnih načrtih razdelitve upoštevani.
Pritožnica si zmotno razlaga pravilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ko trdi, da po poplačilu ločitvenih upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika, zavarovanega z ločitveno pravico, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ne bo več mogla uveljavljati svojih terjatev zoper stečajnega dolžnika (toženo stranko). Ker se stroški posebne stečajne mase poplačajo pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase, tožeči stranki ne grozi neposredna nevarnost, da njena obveznost ne bo poplačana.
krivdni razlog za nastanek stroškov - stroški detektiva - vročitev pisanj - nesprejem pisemskih pošiljk
Ker torej obdolženec sodnih pisanj ni prevzemal, temveč je vsa obvestila - sprva pošte, za tem pa še sodnega kurirja - preprosto ignoriral, je bila potrebna vročitev obtožnice po detektivski agenciji. Posledično gre nedvomno za stroške, ki jih je obdolženec povzročil po svoji krivdi.
Pogodbeni stranki višino plače lahko zakonito spremenita z aneksom. Iz ZDR-1 (niti iz njegovega namena) ne izhaja, da bi moral biti takšen aneks sklenjen za nedoločen čas. Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, je bilo v dispoziciji strank, da se dogovorita, v kakšni višini (upoštevaje minimum, določen z zakonom ali kolektivno pogodbo; prvi odstavek 126. člena ZDR-1) in za katero obdobje je določena (osnovna) plača, saj bi bil veljaven tudi dogovor, da se pogodbeno določena plača zniža (ob upoštevanju že citirane določbe prvega odstavka 126. člena ZDR-1).
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 127. člena ZDR-1), kar pa ne pomeni, da ne sme odražati drugih kriterijev; v nasprotnem primeru se plača v času delovnega razmerja (na istem delovnem mestu) ne bi mogla spreminjati (in tudi do zvišanja ne bi moglo priti). Iz zakona tudi ne izhaja, da mora biti ob upoštevanju določenega minimuma pravic za vse delavce enaka.
Tožniku je bilo v odpovedi očitano, da je 5. 5. 2021 preko mize z vso močjo vrgel obsežen sveženj oziroma kup spisovne dokumentacije, ki je priletela v levo roko načelnice, se raztreščil ter ji pri tem zadal močan udarec, ki je povzročil vidno oteklino in modrico. Pritožba neutemeljeno očita, da zaradi različnih izpovedi tožnika in načelnice o tem dogodku sodišče ne bi smelo šteti kršitve za dokazano. Presoje, da je tožniku očitana hujša kršitev dokazana, ni oprlo le na izpoved načelnice, temveč tudi na druga dejstva, ugotovljena v okviru t. im. redosleda dogodkov, ki tvori smiselno zaokroženo celoto in po pravilni oceni sodišča prve stopnje ne potrjuje tožnikovih trditev in izpovedi.
Da je glede pasivne legitimacije v predmetnem in primerljivih sporih oz. pri vprašanju, kdo je zavezanec za plačilo storitev javnih gospodarskih služb, pomembno, kdo je dejanski uporabnik teh storitev, jasno izhaja iz stališč, ki jih je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 58/2018 z dne 5. 9. 2019 in ki so po oceni pritožbenega sodišča uporabljiva tudi v predmetnem gospodarskem sporu. Tako je revizijsko sodišče pojasnilo, da zakon (v konkretnem primeru Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o varstvu okolja) ne vsebuje meril ali podrobnejše razlage glede določitve zavezancev za plačilo javnih gospodarskih služb - uporabnikov. Pojem "uporabnik" je širok in kot tak dopušča, da se status dejanskega uporabnika gospodarske javne službe (v primeru spora o tem vprašanju) ugotavlja v vsakem konkretnem primeru. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da tudi predhodno citirana določba 3. točke 2. člena Uredbe zavezanca opredeljuje kot "fizično ali pravno osebo, ki je uporabnik storitve", kar v luči pravkar obrazloženega brez dvoma nakazuje na dejanskega uporabnika (in ne na nekoga, ki je kot uporabnik zaveden v evidenci, čeprav v resnici ni uporabnik).
Posledice, ki evidentiranega uporabnika (ki ni več dejanski uporabnik storitev) zadenejo v primeru opustitve dolžnosti poskrbeti za ustrezno spremembo oz. uskladitev uporabnika v evidencah, tako niso v tem, da je (oz. da ostane) zavezan za plačilo storitev, ampak so kvečjemu v njegovi odškodninski odgovornosti, v kolikor tretjemu (npr. tožnici) nastane kakšna škoda, ker je ravnala v skladu z evidentiranim stanjem, zanašajoč se na njegovo pravilnost in usklajenost.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 192a, 192a/4, 192a/7, 192b, 192b/1, 202c, 202c/2. ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 87.
delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - storilec prekrška - nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora
ZP-1 dela v splošno korist ne omogoča vsakemu storilcu prekrška, temveč je ta oblika nadomestitve plačila globe pridržana le tistemu storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja globe ni zmožen plačati.
Storilec prekrška lahko zaprosi za opravljanje dela v splošno korist v dveh fazah postopka: (1) po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe in (2) po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
Glede na specifične pogoje in ureditev dela v splošno korist se odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022 ne razteza na roke za vložitev predloga za delo v splošno korist v prekrškovnih postopkih.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061790
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZNPPol člen 33, 33/1, 33/1-10.. ZDR-1 člen 46, 48.. OZ člen 131, 140, 140/1, 179, 179/1.
trpinčenje na delovnem mestu - poligrafsko testiranje - varstvo osebnih podatkov - poseg v delavčevo osebno integriteto - vzročna zveza - pravno priznana škoda - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe
Toženka neutemeljeno nasprotuje presoji sodišča o protipravnosti poligrafskega testiranja tožnic. V skladu z deseto alinejo prvega odstavka 33. člena ZNPPol predstavlja izvedba poligrafskega postopka policijsko pooblastilo. Tovrstnega pooblastila delodajalec nima, saj je v 46. členu ZDR-1 predpisana delodajalčeva obveznost, da varuje in spoštuje delavčevo osebnost ter upošteva in ščiti delavčevo zasebnost. Poleg tega poligrafski postopek z zbiranjem, obdelavo in posredovanjem občutljivih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju tožnic in drugih podatkov osebne narave ni potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, kot je določeno v 48. členu ZDR-1. Opisano ravnanje toženke tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja kršitev zakonskih obveznosti varovanja osebnosti tožnic in varstva njunih osebnih podatkov na delovnem mestu.
Zmotno je mnenje toženke, da izpovedi tožnic ne moreta biti zadostna podlaga za priznanje nepremoženjske škode. Za dokazovanje psihičnega neugodja je izpovedba oškodovank po naravi stvari najbolj logičen in tudi primeren dokaz. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izpovedbama tožnic in ne pričam. Pritožbeno sodišče ob tem ne pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi bili tožnici upravičeni do odškodnine, le če bi se znaki prizadetosti kazali tudi navzven. Četudi priče (poligrafist in sodelavke) teh niso potrdile, to ne pomeni, da psihičnega neugodja tožnic sploh ni bilo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZUPJS člen 10, 10/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - družinski člani
Ker se zakonec skladno s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS šteje za osebo, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, se skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 šteje za družinskega člana.
Sodišče lahko ne glede na kazensko obsodilno sodbo ugotavlja ali je oškodovanec prispeval k nastanku škode ali, da je ta škoda večja, kot bi bila sicer.
obrazložen ugovor - ugovorni razlog - ugovor prenehanja terjatve
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovora v delu glede izterjave preživninskih obrokov za mesece februar 2013 ter julij in avgust 2016, dolžnik ni obrazložil. Za trditve, da je navedene preživninske obroke upniku plačal, namreč k ugovoru ni predložil nobenih dokazil. Sodišče prve stopnje je zato ugovor v tem delu pravilno zavrnilo kot neobrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - trajanje ukrepa - žrtev nasilja v družini
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND).
O otrokovih stikih sodišče v postopku zaradi preprečevanja nasilja v družini ne odloča. V izpodbijanem sklepu pa je iz prepovedi navezovanja stikov ali vzpostavljanja srečanj s predlagateljico in otrokom izrecno izključilo morebitne sodno določene stike nasprotnega udeleženca s fantkom.
Gradbeni dnevnik je obvezen dokument, ki mora biti zmeraj prisoten na gradbišču, saj se vanj beležijo vsakodnevna stanja na gradbišču. Naloga izvajalca del je, da vodi gradbeni dnevnik (15. odstavek 14. člena Gradbenega zakona – GZ).
ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 163, 163/9.
nasilno in drzno vedenje - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška
Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je storjen, če je podana katerakoli od izvršitvenih oblik (zadošča že, da kdo koga izziva), vendar z dodatnim pogojem, da je s takšnim vedenjem pri njem povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Glede na izpovedbo oškodovanke, da sta s storilcem vpila drug na drugega, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi se oškodovanka storilcu uklanjala oziroma postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne bi mogla ali ne znala izogniti, temveč se je z njim sporekla na podlagi lastne svobodne volje in odločitve in z enakimi „orožji“ vpitjem in stopanjem do njega neposredno obraz z obrazom.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061902
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 3, 3-7, 5, 5/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3, 93, 93/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na poledenelem parkirišču - varstvo in zdravje pri delu
Ker čiščenje parkirišča ni bilo toženkina dolžnost, ji ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja oziroma opustitve in ne more biti odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku pri padcu na poledenelih tleh parkirišča.
V primeru poškodbe, ki jo delavec utrpi pri gibanju na površini, katero je imel delodajalec le v uporabi in zanjo ni bil dolžan skrbeti, ni mogoče trditi, da je nastala v okviru delovnega procesa kot organiziranega in vodenega procesa, ki poteka pri opravljanju dela in je pod neposrednim ali posrednim nadzorom delodajalca (7. točka 3. člena ZVZD 1).
rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora
Ustavno sodišče je z odločbo Up-290/17 z dne 23. 6. 2022 poseglo tudi v določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP v zvezi z rokom za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist in odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15 dnevni rok za vložitev predloga, v neskladju z Ustavo. Do odprave protiustavnosti se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.
S citirano odločbo je namreč Ustavno sodišče izenačilo roke za vložitev predlogov za nadomestno izvršitev zaporne kazni za vse, z materialnim zakonom določene alternativne oblike izvršitve zaporne kazni.
stečajni postopek - končna razdelitev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - ex lege pobot - ocena vrednosti premoženja - vrednost terjatve
Terjatev upnika, ki znova nastane zaradi uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka, ima značilnost terjatve, ki je (izvorno) nastala pred začetkom stečajnega postopka (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), zato je ni dovoljeno pobotati z nasprotnim povračilnim (kondikcijskim) zahtevkom stečajnega dolžnika do upnika. Če zakon izrecno prepoveduje pobot takih terjatev, kasnejši začetek stečajnega postopka nad upnikom oživele terjatve te situacije ne more spremeniti in do pravnih posledic, do katerih bi sicer prišlo na podlagi 261. člen ZFPPIPP, v obravnavanem primeru ne more priti, saj so te pravne posledice že v osnovi prepovedane – pobot je v osnovi prepovedan, ne le v tem stečajnem postopku, temveč do njega ne more priti niti kot posledica začetka drugega stečajnega postopka. Poleg tega je potrebno pravilo iz 261. člena ZFPPIPP kot izjemo razlagati restriktivno, zato v primeru, ko gre za poplačilo terjatve iz tretjega odstavka 278. člena ZFPPIPP (kakršna je terjatev upnika) uporaba pravila o ex lege pobotu 261. člena ni mogoča. V nasprotnem primeru bi bile tudi pravne posledice izpodbijanja, do katerih je prišlo na podlagi pravnomočne sodne odločbe povsem izvotljene.
Četudi bi res obstajal dvom v to, ali je sporno oceno vrednosti za upnika izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, to samo po sebi ne dopušča spregleda pravno relevantnih ugovorov iz take ocene. Pravica stranke do izjave v postopku je sestavljena (med drugim) iz upravičenja, da se sodišče s strankinimi argumenti seznani in da, če so pravno relevantni, nanje obrazloženo odgovori. To pa pomeni, da bi sodišče prve stopnje pripombe pritožnikov na oceno vrednosti premoženja, če je zaključilo, da ne gre za oceno, ki jo je sestavil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu z drugim odstavkom 327. člena ZFPPIPP, kljub temu moralo presojati kot del trditvene podlage pritožnikov.
Nenazadnje je ocenjevalka vrednosti premoženja sama že v osnovnem mnenju navedla, da je terjatev ocenjevala na način, ki temelji na pričakovanem donosu iz terjatve, torej je dejstvo, da se vodi postopek osebnega stečaja vsekakor za oceno vrednosti terjatve relevantno in pomembno ter ga je potrebno vrednostno oceniti.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - načelo materialne resnice - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče je ocenilo, da obstoji podlaga za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja. Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 6. 4. 2022 in dopolnilnim izvedenskim mnenjem z dne 4. 5. 2022, pokaže, da ne gre zgolj za dodatna pojasnila predhodno obrazloženega v izvirnem izvedenskem mnenju. Pri presoji pripomb ocena toženca o relevantnosti ne more biti ključna. Toženčev cilj je diametralno nasproten cilju, ki ga zasleduje tožnica. Sodišče je tisto, ki dokazno oceni izvedensko mnenje in sprejme odločitev o potrebnosti morebitnih dopolnitev. V dopolnilnem mnenju je sodna izvedenka odgovorila na pripombe tožnice, ki se tožencu zdijo nerelevantne in nepotrebne, pa vendar je sodišče ocenilo drugače.