ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 163, 163/9.
nasilno in drzno vedenje - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška
Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je storjen, če je podana katerakoli od izvršitvenih oblik (zadošča že, da kdo koga izziva), vendar z dodatnim pogojem, da je s takšnim vedenjem pri njem povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Glede na izpovedbo oškodovanke, da sta s storilcem vpila drug na drugega, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi se oškodovanka storilcu uklanjala oziroma postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne bi mogla ali ne znala izogniti, temveč se je z njim sporekla na podlagi lastne svobodne volje in odločitve in z enakimi „orožji“ vpitjem in stopanjem do njega neposredno obraz z obrazom.
vštevanje odvzema prostosti v kazen - vštevanje časa pridržanja - vštevanje pripora - odmera kazni - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Preizkus po uradni dolžnosti na podlagi 383. člena ZKP je pokazal, da je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon (372. člen ZKP). Zoper obtoženega je bilo namreč odrejeno pridržanje in pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki teče od dne 13. 11. 2021 od 12.31 ure dalje. Prvostopenjsko sodišče mu čas odvzema prostosti, na podlagi določila prvega odstavka 56. člena KZ-1, ni vštelo v izrečeno zaporno kazen, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo po uradni dolžnosti, na način, da je v izrečeno zaporno kazen vštelo čas pridržanja in pripora od 13. 11. 2021 od 12.31 ure dalje in pripor od 15. 11. 2021 dalje.
spor o prenehanju delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - nezmožnost za delo - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - stroški postopka
Izbris samostojnega podjetnika A. A. s. p. iz registra in s tem prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika nima nobenega vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke A. A. Ker sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt in s tem nosilec istih pravic in obveznosti, je toženec dolžan tožnici plačati dolgovani znesek iz časa, ko je bil v registru vpisan kot samostojni podjetnik.
obrazložen ugovor - ugovorni razlog - ugovor prenehanja terjatve
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovora v delu glede izterjave preživninskih obrokov za mesece februar 2013 ter julij in avgust 2016, dolžnik ni obrazložil. Za trditve, da je navedene preživninske obroke upniku plačal, namreč k ugovoru ni predložil nobenih dokazil. Sodišče prve stopnje je zato ugovor v tem delu pravilno zavrnilo kot neobrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).
ZD člen 142a, 142b, 218, 218/1, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417d, 417d-1, 418, 418/3, 418/3-1.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči - stečaj zapuščine - stečaj zapuščine brez dedičev - država kot upnik - zapuščina brez dediča - načelo enakega obravnavanja upnikov
Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je pravna kvaliteta terjatve oziroma pravic posameznih upnikov, med njimi tudi pritožnice, saj se bo to, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, lahko uresničilo v postopku stečaja zapuščine.
ZKP člen 78, 78/1, 117, 117/6, 140, 140/1, 288, 288/1.
kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - vabilo na narok za glavno obravnavo - izkazano vabilo - izostanek z naroka za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka - poslovanje odvetniške pisarne - obramba obdolženca - razlog za preložitev naroka
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 6. 2022 (list. št. 263 do 266 spisa) izhaja, da je na naveden narok pristopil tudi odvetnik A. A. in tako kot obtoženec, na tem naroku vzel na znanje vabilo za glavno obravnavo, ki je bila preložena na dan 4. 7. 2022 ob 9.00 uri v sobi št. 121. Seznanjenost odvetnika v zvezi z navedenim pa izhaja tudi iz njegovega podpisa, ki to potrjuje na list. št. 265 spisa. Razen tega višje sodišče ugotavlja še, da je način vpisovanja dogodkov, opomnikov ali siceršnjega evidentiranja predvidenih obveznosti stvar notranje organizacije v odvetniški pisarni, ki, tudi če je to res bilo pomanjkljivo oziroma celo neizvedeno, ne more vplivati na drugačno oceno opravičenosti odvetnikovega izostanka z navedenih narokov, še posebej, ker takih navajanj (da ni želel zavlačevati s postopkom, temveč je prišlo le do napake v administrativnem postopku), ni z ničemer izkazal. Ne glede na predloženo listino o opravljenem odhodnem in dohodnem klicu obtoženca v času ene ure pred razpisanim narokom, obtoženčeva domnevna prepoved pristopa njegovega zagovornika na narok in v posledici tega uboganja odvetnika, slednjega ne odvezuje dolžnosti pristopiti na narok oziroma svoj izostanek opravičiti, saj tudi odvetnika kot samostojnega procesnega subjekta zavezujejo določene obveznosti, tudi kolikor se te nanašajo na pristop na narok za glavno obravnavo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061902
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 3, 3-7, 5, 5/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3, 93, 93/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na poledenelem parkirišču - varstvo in zdravje pri delu
Ker čiščenje parkirišča ni bilo toženkina dolžnost, ji ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja oziroma opustitve in ne more biti odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku pri padcu na poledenelih tleh parkirišča.
V primeru poškodbe, ki jo delavec utrpi pri gibanju na površini, katero je imel delodajalec le v uporabi in zanjo ni bil dolžan skrbeti, ni mogoče trditi, da je nastala v okviru delovnega procesa kot organiziranega in vodenega procesa, ki poteka pri opravljanju dela in je pod neposrednim ali posrednim nadzorom delodajalca (7. točka 3. člena ZVZD 1).
ZDR-1 člen 20, 37, 109, 109/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 158, 159, 160, 161, 162, 200.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - težja kršitev - rok za podajo odpovedi - razžalitev - pravica delavca do zagovora - pravica do ugleda ali dobrega imena - pooblastilo za podajo odpovedi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zavrnitev dokaznih predlogov
Tožnica je imela pravico do pisnega zagovora in v njem podati svoj odgovor na očitane ji kršitve, vendar pa je z javno objavo zagovora presegla meje dopustnega. V zagovoru je toženo stranko in njene predstavnike žalila oziroma o njih širila objektivno negativne in ponižujoče vrednostne sodbe in je bil namen te objave predvsem okrniti dobro ime in ugled tožene stranke, članov republiškega odbora in predsednika tožene stranke v javnosti (tožničin Facebook profil je bil javen in vsem dostopen). Tožnica je dejansko z objavo svojega pisnega zagovora presegla mejo normalne, družbeno sprejemljive oziroma dostojanstvene komunikacije v javnosti. Čeprav tožnica zatrjuje, da je pravica do zagovora njena ustavna pravica, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ta pravica ni neomejena oziroma absolutna, temveč je omejena s pravico delodajalca do ugleda in dobrega imena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obvestilna dolžnost - izostanek z dela - pogoj PCT
Tožnik v pritožbi povzema svoje navedbe in izpoved pred sodiščem prve stopnje, iz katerih niti ne izhaja, da bi obvestilno dolžnost, izhajajočo iz 36. člena ZDR-1, izpolnil. Četudi se je dne 30. 8. 2021 z nadrejenim delavcem pogovarjal po telefonu in mu je slednji povedal, kot zatrjuje, da ne sme opravljati dela brez PCT pogoja, to ne pomeni, da je tožnik toženko obvestil o razlogih za odsotnost z dela za čas, očitan v odpovedi, od 6. 9. 2021 dalje, sploh glede na dejstvo, da je v vmesnem času izrabil letni dopust.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZDavP-2 člen 102, 102/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 287, 287/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - vročitev s fikcijo - nevložitev ugovora - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - omejeni pritožbeni razlogi - domneva o insolventnosti dolžnika - dokazovanje nasprotnega - dogovor o odlogu plačila - dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika - neprimeren dokaz
Ker je družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen, družbenik s pritožbo ne more uveljavljati pritožbenega razloga nevročitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku.
O odlogu ali obročnem plačilu se po ZDavP-2 odloča na podlagi vložene vloge davčnega zavezanca pri davčnem organu, o kateri se odloči z odločbo, na kar v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja predlagateljica stečajnega postopka z istočasno navedbo, da iz njenih knjigovodskih evidenc izhaja, da dolžnik v letu 2022 ni vložil nobene vloge za odlog oziroma obročno plačilo. Tako se izkaže, da glede na določbe ZDavP-2 pritožnik ne more uspeti s trditvami o z upnico dogovorjenem odlogu plačila davčnih obveznosti in ponujenim dokazom lastnega zaslišanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061790
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZNPPol člen 33, 33/1, 33/1-10.. ZDR-1 člen 46, 48.. OZ člen 131, 140, 140/1, 179, 179/1.
trpinčenje na delovnem mestu - poligrafsko testiranje - varstvo osebnih podatkov - poseg v delavčevo osebno integriteto - vzročna zveza - pravno priznana škoda - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe
Toženka neutemeljeno nasprotuje presoji sodišča o protipravnosti poligrafskega testiranja tožnic. V skladu z deseto alinejo prvega odstavka 33. člena ZNPPol predstavlja izvedba poligrafskega postopka policijsko pooblastilo. Tovrstnega pooblastila delodajalec nima, saj je v 46. členu ZDR-1 predpisana delodajalčeva obveznost, da varuje in spoštuje delavčevo osebnost ter upošteva in ščiti delavčevo zasebnost. Poleg tega poligrafski postopek z zbiranjem, obdelavo in posredovanjem občutljivih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju tožnic in drugih podatkov osebne narave ni potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, kot je določeno v 48. členu ZDR-1. Opisano ravnanje toženke tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja kršitev zakonskih obveznosti varovanja osebnosti tožnic in varstva njunih osebnih podatkov na delovnem mestu.
Zmotno je mnenje toženke, da izpovedi tožnic ne moreta biti zadostna podlaga za priznanje nepremoženjske škode. Za dokazovanje psihičnega neugodja je izpovedba oškodovank po naravi stvari najbolj logičen in tudi primeren dokaz. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izpovedbama tožnic in ne pričam. Pritožbeno sodišče ob tem ne pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi bili tožnici upravičeni do odškodnine, le če bi se znaki prizadetosti kazali tudi navzven. Četudi priče (poligrafist in sodelavke) teh niso potrdile, to ne pomeni, da psihičnega neugodja tožnic sploh ni bilo.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje proti dvema ali več osebam - grdo ravnanje
Nobenega dvoma ni, da udarci v predel glave in po telesu z varnostnim trikotnikom predstavljajo grdo ravnanje, saj gre za poseg v telesno celovitost druge osebe. Obdolženec oškodovancema - torej dvema osebama, ni le resno zagrozil, da bo napadel njuno telo, ampak je v konkretnem primeru svojo grožnjo dejansko uresničil in ju tudi napadel. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila resna grožnja vsebovana že v samem napadu, kar pa v dani situaciji, ko torej ni šlo zgolj za abstraktno ogrozitveno, temveč z vidika duševne in telesne celovitosti ter osebnega dostojanstva, za poškodbeno kaznivo dejanje, odkazuje na logičen zaključek, da je postopanje obdolženca predstavljalo ravnanje resne grožnje, ki je bilo dano z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja in je bilo objektivno zmožno doseči občutek ogroženosti posameznika in ki je pri obeh oškodovancih (vsled nepričakovanega fizičnega napada, ko sta bila deležna obdolženčevih udarcev z varnostnim trikotnikom po glavi in telesu) tudi ustvarila občutek prestrašenosti in vznemirjenosti.
terjatve iz delovnega razmerja - plačilo nadur - stimulacija - zaslišanje tožnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni kršilo 34. člena ZDSS-1, saj se zaradi zavrženja dokaznega predloga šteje, kot da ta sploh ni bil podan, dokazi, ki sta jih stranki ponudili, pa niso zadoščali za ugotovitev za odločitev pomembnih dejstev oziroma sodišče za njihovo ugotovitev ni imelo ustreznega znanja.
Pri presoji, ali gre pri plačilu stimulacije tudi za plačilo nadur, gre za (pravno) vprašanje, na katerega ne more odgovoriti izvedenec, temveč sodišče.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZUPJS člen 10, 10/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - družinski člani
Ker se zakonec skladno s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS šteje za osebo, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, se skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 šteje za družinskega člana.
Sodišče prekorači obtožbo le, če (sámo) spremeni opis dejanja tako, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. To je tedaj, če obdolženca obsodi za povsem drugo in ne samo za drugačno dejanje, kot ga je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe, ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obdolženčevo škodo. Pri prekoračitvi obtožbe tako ne gre za razhajanje med izrekom in razlogi sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00061218
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica pritožbe - vložitev pritožbe po poteku pritožbenega roka, ki velja za stranke v postopku - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - izjema od pravila - zavrženje pritožbe kot prepozne
Določba tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 pooblašča pritožbeno sodišče, da lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Pritožnika v pritožbi le posplošeno zatrjujeta, da ima nasprotna udeleženka še živeče sorodnike, ki niso sodelovali v postopku. To pa ni tehten razlog, ki bi upravičeval upoštevanje pritožb, vloženih po poteku roka.
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 57, 57/3, 62, 62/2.
preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - rok za izpolnitev - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - datum pravnomočnosti sodne odločbe - premoženjskopravni zahtevek
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Novem mestu 11. 12. 2019 obsojenega spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obsojenemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora, ki ne bo izrečena, če obsojeni v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. A. povrne znesek 1.500,00 EUR v enem letu in šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe.
Višje sodišče v Ljubljani je 26. 10. 2020 odločilo, da se pritožbi pooblaščenca oškodovanke B. B. ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke B. B., v nerazveljavljenem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Okrožno sodišče v Novem mestu je v ponovljenem sojenju 8. 12. 2021 razsodilo, da se obsojenega na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in mu naložilo v plačilo morebitne potrebne izdatke oškodovanke B. B. ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. III K 39044/2018 z dne 8. 12. 2021 postala pravnomočna istega dne in ne 2. 11. 2020 kot napačno navaja prvostopenjsko sodišče v točki 2 izpodbijane sodbe, zato tudi določen rok enega leta in šestih mesecev zapora za izpolnitev obsojenčeve premoženjske obveznosti še ni potekel.
stečajni postopek - končna razdelitev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - ex lege pobot - ocena vrednosti premoženja - vrednost terjatve
Terjatev upnika, ki znova nastane zaradi uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka, ima značilnost terjatve, ki je (izvorno) nastala pred začetkom stečajnega postopka (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), zato je ni dovoljeno pobotati z nasprotnim povračilnim (kondikcijskim) zahtevkom stečajnega dolžnika do upnika. Če zakon izrecno prepoveduje pobot takih terjatev, kasnejši začetek stečajnega postopka nad upnikom oživele terjatve te situacije ne more spremeniti in do pravnih posledic, do katerih bi sicer prišlo na podlagi 261. člen ZFPPIPP, v obravnavanem primeru ne more priti, saj so te pravne posledice že v osnovi prepovedane – pobot je v osnovi prepovedan, ne le v tem stečajnem postopku, temveč do njega ne more priti niti kot posledica začetka drugega stečajnega postopka. Poleg tega je potrebno pravilo iz 261. člena ZFPPIPP kot izjemo razlagati restriktivno, zato v primeru, ko gre za poplačilo terjatve iz tretjega odstavka 278. člena ZFPPIPP (kakršna je terjatev upnika) uporaba pravila o ex lege pobotu 261. člena ni mogoča. V nasprotnem primeru bi bile tudi pravne posledice izpodbijanja, do katerih je prišlo na podlagi pravnomočne sodne odločbe povsem izvotljene.
Četudi bi res obstajal dvom v to, ali je sporno oceno vrednosti za upnika izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, to samo po sebi ne dopušča spregleda pravno relevantnih ugovorov iz take ocene. Pravica stranke do izjave v postopku je sestavljena (med drugim) iz upravičenja, da se sodišče s strankinimi argumenti seznani in da, če so pravno relevantni, nanje obrazloženo odgovori. To pa pomeni, da bi sodišče prve stopnje pripombe pritožnikov na oceno vrednosti premoženja, če je zaključilo, da ne gre za oceno, ki jo je sestavil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu z drugim odstavkom 327. člena ZFPPIPP, kljub temu moralo presojati kot del trditvene podlage pritožnikov.
Nenazadnje je ocenjevalka vrednosti premoženja sama že v osnovnem mnenju navedla, da je terjatev ocenjevala na način, ki temelji na pričakovanem donosu iz terjatve, torej je dejstvo, da se vodi postopek osebnega stečaja vsekakor za oceno vrednosti terjatve relevantno in pomembno ter ga je potrebno vrednostno oceniti.
Gradbeni dnevnik je obvezen dokument, ki mora biti zmeraj prisoten na gradbišču, saj se vanj beležijo vsakodnevna stanja na gradbišču. Naloga izvajalca del je, da vodi gradbeni dnevnik (15. odstavek 14. člena Gradbenega zakona – GZ).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - informativni seznam dolžnikovega premoženja - seznam dolžnikovega premoženja - narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - čas veljavnosti začasne odredbe - nova sredstva zavarovanja - predhodna odredba - začasna odredba, izdana v pravdnem postopku
Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Glede na obrazloženo velja poudariti, da tožnika izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja s težnjo po nadaljnjem (dodatnem) zavarovanju zahtevata v okviru že tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo, saj obe izdani začasni odredbi veljata še 60 dni po dnevu pravnomočnega zaključka predmetnega postopka.