PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060771
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/2-b.
začasna odredba po ZIL-1 - sklepčnost trditev - nastanek težko nadomestljive škode - nepremoženjska škoda - ocena škode
Zatrjevana trditvena podlaga v tožbi, da bi lahko tožnik iz naslova izpada dobička pri prodaji kamperjev Royal Sport ustvaril 325.000,00 EUR, ni sklepčna. Iz navedenih trditev za tožnika namreč ne izhaja pravna posledica nastanka težko nadomestljive škode. Tožnik kot fizična oseba namreč s prodajo kamperjev ne more doseči dobička. Pravne osebe, ki so kot tožnikovi podizvajalci zanj proizvajali kamperje bi sicer lahko zaradi očitanih nezakonitih ravnanj toženk nepovratno izgubili distributerje. Le pravne osebe bi lahko bile prikrajšane pri dobičku. Sicer ni mogoče izključiti, da tožnik ne bi bil prikrajšan zaradi očitanih ravnanj toženk, kar pa bi bilo treba ovrednotiti na drug način, ne pa z izraženim izgubljenim dobičkom tožnika.
ZIZ člen 272. ZSDH-1 člen 34, 39, 39/1, 39/1-4, 40.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - Slovenski državni holding (SDH) - odpoklic člana nadzornega sveta - upravni akt - oblastni akt
Ne držijo trditve tožnika, da gre za njegovo pravico biti član nadzornega sveta, pač pa gre za oblastni akt in so pritožbene trditve o subsidiarni rabi ZGD-1 v zvezi z imenovanjem in kvorumom tri četrtine poslancev Državnega zbora za odpoklic člana nadzornega sveta SDH d .d. nepravilne. Določba 34. člena ZSDH-1 določa uporabo ZGD-1 le za primere, ki niso posebej urejeni v ZSDH-1. Določba 39. člena ZSDH-1 pa določa zgolj, da mora član nadzornega sveta SDH d. d. izpolnjevati pogoje iz ZGD-1 in še nekatere dodatne. Ne določa pa imenovanja v skladu z določbami ZGD-1. To je urejeno v 40. členu ZSDH-1 in je v pristojnosti Državnega zbora na predlog Vlade RS.
izločitev dokazov - strogi test sorazmernosti - pravica do zasebnosti - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - upravičen interes
V presojo, ali je predlog za izločitev dokazov utemeljen ali ne, je prvostopenjsko sodišče upravičeno pritegnilo oceno, ali sta oškodovanca pri pridobivanju listinskih dokazov zasledovala pravno upravičen interes. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da sta oškodovanca imela pravni interes, ob dejstvu, da sta 2. 12. 2009 zoper obtoženega zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ podala kazensko ovadbo, ki sta jo dne 7. 5. 2012 dopolnila, policiji pa 24. 1. 2011 in 23. 12. 2010 prostovoljno izročila listine, ki so predmet odločitve prvostopenjskega sodišča.
Pritožbeno sodišče prav tako zavrača pritožbeno grajo, ki v predložitvi listin policiji s strani oškodovancev vidi kršitev pravice obtoženca do zasebnosti, ob nesporno ugotovljenem dejstvu, izhajajočem iz ugotovitev predkazenskega in kazenskega postopka, da gre za poslovne listine pravne osebe, ki sta jih oškodovanca predala policiji, v času, ko sta bila z obtoženim poslovna partnerja v tej pravni osebi, zato oškodovanca s tem, ko sta listine predložila policiji, nista mogla kršiti pravico obtoženca do njegove zasebnosti.
ZPP člen 70, 70-6, 213, 213/2, 247, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDSS-1 člen 61, 62.. ZZVZZ člen 44a, 44b, 44c.. OZ člen 190.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - izločitev izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - preiskovalno načelo - načelo materialne resnice
Dejstvo, da sta pri izdelavi izvedenskega mnenja sodelovala zdravnika, zaposlena v UKC F. oz. z njim eden od članov izvedenskega organa redno sodeluje, samo po sebi ne dokazuje njune pristranskosti ali nestrokovnosti.
V okoliščinah konkretnega primera ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 44.a člena ZZVZZ, saj niso izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Še manj je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ, saj tožnica na čakalno listo niti ni bila uvrščena, ker je bila šele v postopku diagnostike. Tudi sicer ni presežen razumen čas zdravljenja v Sloveniji, saj je izvedenski organ prepričljivo pojasnil, da bi bilo tožnici možno opraviti operacijo zaklopk, ko bi bila potrebna v razumnem časovnem obdobju, ne glede ali bi šlo za popravo ali zamenjavo zaklopke.
Vpis poslovodje v sodni register je deklaratorne narave in bistvena je podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Vpis nima konstitutivnega učinka, sodi med poslovne vpise, ki služijo le zaznambi določenih dejstev.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastnega dela nepremičnine - služnost stanovanja (habitatio) - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - neuspešna prodaja nepremičnine - dodatni sklep o prodaji - znižanje izklicne cene - določitev izklicne cene - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Načeloma sicer drži trditev upnice, da služnost stanovanja predstavlja omejitev (so)lastninske pravice na nepremičnini, ki znižuje vrednost nepremičnine. Vendar pa je treba v stečajnem postopku, poleg načela hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), upoštevati tudi načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Po dveh neuspešnih javnih dražbah sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča, z opisanim znižanjem izhodiščne cene uspešno išče ravnovesje med navedenima načeloma.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izjalovljen namen - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Prvotožnica ni več imetnica spornega lastnega poslovnega deleža, na katerega bi lahko pred pravnomočnostjo sodbe posegla tožena stranka ali dobroverni tretji in tako izjalovila uspeh tožnikov. Očitno je prvotožnica odsvojila lastni poslovni delež in na ta način ″nadomestno zavarovala″ ničnostni zahtevek po tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni več vpisanega pravnega prednika prvotožnice, zato se tretji ne more vpisati v sodni register kot družbenik z verigo pogodb, kar je bila osrednja teza tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061040
ZPP člen 212. OZ člen 82, 82/2, 117. ZFPPIPP člen 14, 14/2-2, 14/5, 212, 212/1, 221b, 221b/2-17.
pogodba o sofinanciranju - utemeljenost odstopa od pogodbe - navedba neresničnih podatkov - razlaga pogodbe - namenska (teleološka) razlaga - upravna pogodba - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja - sklepčnost tožbe po višini - trditveno breme - koristi
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi iz drugega odstavka 82. člena OZ uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre tudi takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Učinek potrjene prisilne poravnave je tudi ta, da je solventnost dolžnika tudi še po potrjeni prisilni poravnavi, vse do zaključka roka za plačilo terjatev (kljub pozitivni domnevi o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika), v določeni meri negotova, zaradi česar je ogrožen tudi cilj varstva proračunskih sredstev.
Določilo 117. člena OZ stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je bila prosta svoje obveznosti.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 94.. ZPP člen 8, 287, 287/2.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - izvedenec - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka. Res je tožnik v tožbi postavil zahtevek, da se ugotovi invalidnost s 24. 3. 2021, sodišče prve stopnje pa je na podlagi izvedenega dokaznega postopka presodilo, da je pri tožniku podana invalidnost od 8. 3. 2021 dalje (omenjeni datum izhaja tudi iz izreka dokončne odločbe tožene stranke z dne 1. 7. 2021). V tem primeru gre zgolj za ugotovitev pravno relevantnega dejstva, ki vpliva na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik namreč v tožbenem zahtevku izrecno ni uveljavljal od kdaj dalje naj se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, tako da v tem primeru sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
OZ člen 435. ZPP člen 480 - 496. ZPP člen 137, 137/3, 339, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14.
plačilo računov - gospodarski spor majhne vrednosti
Pritožbeno očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo prvostopno sodišče zagrešilo s tem, da ni vročalo pisanj pooblaščencu za sprejemanje pisanj A. A., ki naj bi ga tožena stranka imenovala v pravdnem postopku v predmetnem sporu, se po ugotovitvah pritožbenega sodišča prvostopnemu sodišču ni pripetila. Osma točka drugega odstavka 339. člena ZPP namreč določa, da je kršitev podana, če sodišče stranki z nezakonitim postopanjem zlasti pa z opustitvijo vročitve ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo. V priloženem pooblastilu v prilogi B1 ni bilo izrecno navedeno za kateri pravdni postopek gre, tožena stranka pa v pripravljalnih vlogah tudi ni nič rekla na to temo. Prvostopno sodišče je tako vročalo vsa sodna pisanja osebno toženi stranki, ki je vsa sodna pisanja tudi prejela in na navedbe tožeče stranke odgovorila z dvema pripravljalnima vlogama ter vložila tudi predmetno pritožbo zoper prvostopno sodbo. Tožena stranka je torej v postopku na prvi stopnji aktivno sodelovala, bila ji je dana možnost obravnavanja pred sodiščem in njene pravice niso bile v ničemer kršene. Povedano drugače, četudi bi šteli, da je tožena stranka postavila pooblaščenca za sprejemanje pisanj po tretjem odstavku 137. člena ZPP, s tem ko je tožena stranka vsa sodna pisanja prejela neposredno, ni bila v procesnem smislu v ničemer oškodovana in ji ni bila kršena nobena pravica, saj je v postopku lahko ustrezno varovala svoje interese s tem, ko je odgovarjala na trditve tožeče stranke in vložila pravno sredstvo (pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča). Zato ni prišlo do situacije iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni prišlo do opustitve vročitve in tudi ni prišlo do tega, da stranki ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 189, 189/7, 192, 192/2.. ZKZ člen 19, 19/2, 23.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku nepremičnine
Če izhajamo iz jezikovne razlage, ki določa besedni pomenski okvir razlagalnih možnosti, jasno besedilo sedmega odstavka 189. ZIZ določa, da je odobritev prisilne sodne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku kot zakonski pogoj izdaje sklepa o domiku neposredno vezana na ureditev odobritve prodajne pogodbe. ZIZ je s tem napotil na ureditev v 19. členu ZKZ, kjer je določeno, da prodajno pogodbo glede kmetijskega zemljišča odobri upravna enota (prvi odstavek), pri tem pa so opredeljene tudi izjeme glede pravnih poslov, za katere odobritev ni potrebna (drugi odstavek). Odobritev posla je dopustna le, če je spoštovan zakonski vrstni red predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ (a contrario tretji odstavek 19. člena ZKZ). S tem se zasleduje cilj prodaje kupcu, ki je s prodanim kmetijskim zemljiščem neposredno povezan (solastnik, kmet mejaš, zakupnik), predvsem pa javni interes varstva kmetijskih zemljišč s tem, da se tovrstno zemljišče proda prednostno tistemu, ki se ukvarja s kmetijstvom. Ta vrstni red se zato mora upoštevati tudi pri prodaji v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060834
OZ člen 58, 193, 198. ZASP člen 82, 82/1. ZPP člen 212.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - skupni sporazum - pravna praznina - teorija realizacije - trditveno in dokazno breme
Določilo 58. člena OZ je mogoče uporabiti, če pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti v celoti ali v pretežnem delu izpolnili. Torej le, če je med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj glede bistvenih sestavin pogodbe, a to soglasje volj ni bilo izraženo v predpisani obliki, in sta pogodbeni stranki svoje obveznosti vsaj v pretežni meri izpolnili. V tem primeru, med postopkom pred sodiščem prve stopnje, nobena pravdna stranka ni trdila, da bi bila Pogodba, ki jo je tožeča stranka ponudila toženi stranki v podpis leta 2008, sklenjena - da bi o njenih bistvenih sestavinah (odmernem odstotku) med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj.
Trditveno in dokazno breme, da del njenih prihodkov ne spada v radijsko dejavnost, je na toženi stranki. Ta njena dolžnost izhaja tudi iz prvega odstavka 82. člena ZASP, ki določa, da v primeru, da je nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali druge evidence, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
skrbnik zapuščine - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - dediči - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - stranka zapuščinskega postopka - status stranke - upnik v zapuščinskem postopku
Za postavitev skrbnikov zapuščine ni izkazanih zakonskih pogojev iz 131. člena ZD. Ta v relevantnem prvem odstavku določa: „Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.“
Dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, ne pomeni, da dediči ne bi bili znani. Zapuščina nanje preide že s trenutkom smrti in ne šele s pravnomočnim sklepom o dedovanju (132. člen ZD).
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ni nastopila izjemna situacija iz 143. člena ZD, ki bi mu ta status podelila (ločitev zapuščine od premoženja dedičev), zaradi česar sploh ni upravičen podajati predlogov v zapuščinskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060579
OZ člen 193, 198. ZASP člen 82, 82/1. ZPP člen 212.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba avtorskih del - trditveno in dokazno breme - tarifa SAZAS - pravna praznina - oblika pogodbe - teorija realizacije
Določilo 58. člena OZ je mogoče uporabiti, če pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti v celoti ali v pretežnem delu izpolnili. Torej le, če je med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj glede bistvenih sestavin pogodbe, a to soglasje volj ni bilo izraženo v predpisani obliki, in sta pogodbeni stranki svoje obveznosti vsaj v pretežni meri izpolnili. V tem primeru nobena pravdna stranka ni trdila, da bi bila Pogodba, ki jo je tožeča stranka ponudila toženi stranki v podpis leta 2008, sklenjena - da bi o njenih bistvenih sestavinah (odmernem odstotku) med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj.
Trditveno in dokazno breme, da del njenih prihodkov ne spada v radijsko dejavnost, je na toženi stranki. Ta njena dolžnost izhaja tudi iz prvega odstavka 82. člena ZASP, ki določa, da v primeru, da je nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali druge evidence, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060957
ZPP člen 212, 214, 337, 337/1.
pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov - gostinski lokal - nedovoljene pritožbene novote
Glede na 10. točko obrazložitve je tožena stranka sicer zatrjevala, da od 1. 7. 2018 ne obratuje v poslovnih prostorih, v katerih naj bi izvajala javno predvajanje glasbe, vendar za svoje navedbe ni predložila nobenega dokaza. Ker torej tožena stranka ni izpolnila svojega dokaznega bremena, navedb in dokazov nasprotne stranke ni izpodbila v skladu z 212. členom ZPP. Sodišče prve stopnje v potrditev navedb tožeče stranke navaja tudi 5. člen pogodbe o javni priobčitvi fonogramov št. 30137 med pravdnima strankama z dne 15. 12. 2014, ki je bila sklenjena do preklica in je uporabniku nalagala dolžnost, da v primeru prenehanja javnega priobčevanja fonogramov pogodbo odpove in poravna svoje obveznosti do IPF. Ne enega ne drugega tožena stranka ni dokazala (tega niti ni zatrjevala), kakor tudi ne, da fonogramov v vtoževanem obdobju ni več priobčevala, zato je sodišče prve stopnje logično zaključilo, da je tožena stranka javno priobčevala varovane fonograme v svojih gostinskih lokalih tudi v zadevnem obdobju.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo sporni SMS, ki ga je toženec poslal tožnici. Izrečena namera toženca predstavlja nevarnost, da bo zaradi nje uveljavitev tožničine terjatve onemogočena oziroma otežena, saj bi sprememba lastniškega stanja na nepremičnini lahko pomenila, da ob zaključku predmetnega postopka toženec za poplačilo tožničine terjatve ne bo imel zadostnih sredstev (toženec je ob tem v ugovoru sam navedel, da vtoževanega zneska ni sposoben plačati in da tudi kredita v takem znesku ne bi mogel najeti).
ZPP člen 13. ZTLR člen 33. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6.
sodna poravnava - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - stvarni vložek - vpis v sodni register - zemljiška knjiga - pridobitni način - razpolagalni pravni posel - intabulacijska klavzula - priposestvovanje
Lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla ni bilo (veljavnost ZTLR v letu 1999) in je še vedno (veljavnost SPZ) ni mogoče prenesti le z zavezovalnim pravnim poslom (s sklepom o povečanju osnovnega kapitala), to je brez razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila, ki mu sledi vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi). Predmetnega ne spreminja vpis sklepa v sodni register (op. verjetno s sklepom registrskega sodišča), saj ne gre za vpis v ustrezno javno knjigo oziroma za vpis, ki bi lahko imel izven pravil stvarnega in zemljiškoknjižnega prava za posledico prenos lastninske pravice na nepremičninah. Zaradi izostalega razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) tožnica s sklepom o povečanju osnovnega kapitala kljub vpisu sklepa v sodni register ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah (33. člen ZTLR) in je v tem delu sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
Sodna poravnava med tožnico in dolžnikom, zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti ne more pomeniti rešitve predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP v sporu, ki poteka med tožnico in toženko.
Tudi sicer je treba širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti strogo presojati z vidika 22. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do izjave), in sicer, da lahko sodba veže le osebe, ki so imele možnost sodelovanja v postopku. Toženka v lastninskem sporu, ki se ni končal s pravnomočno sodbo, ampak se je končal s sodno poravnavo, ni sodelovala. Pritožbeno sodišče dodaja, da ni videti razlogov, da bi hipotekarni upnik kakorkoli moral in mogel (očitno kar samoiniciativno) uspešno prijaviti udeležbo in nato še sodelovati v lastninskem sporu med tožnico in dolžnikom, kot neutemeljeno meni tožnica v odgovoru na pritožbo.
Tožnica lastninske pravice na nepremičninah, kot je že pojasnjeno, na pravnoposlovni način ni mogla pridobiti pred pridobitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izdano šele s sklenitvijo sodne poravnave in ki (kot razpolagalni pravni posel) ne more biti izdano za nazaj.
Z zahtevkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko tožnica v tej pravdi upoštevaje izpostavljene okoliščine primera uspe, če bo izkazala originarno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v času, preden je toženka pridobila prisilno hipoteko.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063837
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 3, 3-1, 5.. ZPIZ-2 člen 2, 7, 7-45, 39a, 39a/1, 40a.
pravica do delne pokojnine - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje v tujini - neizpolnjevanje pogojev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev za izvajanje zavarovanja. Na podlagi navedenega je edino logičen in pravilen zaključek, da zakon upravičenje do izplačila dela pokojnine iz 39.a člena ZPIZ-2 veže izključno na obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Ker tožnik ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji v času vložitve vloge in upravnega odločanja, ni izpolnjen pogoj za pridobitev izplačila dela pokojnine v višini 40 %.
Pritožba pravilno poudarja, da je ureditev glede izplačila 40 % starostne pokojnine posebna ureditev, ki je specifična za nacionalno zakonodajo in da dajatev iz 39.a člena ZPIZ-2 ne zapade pod stvarno veljavnost pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Obdolženec sicer poudarja, da se je pokesal zaradi storitve obravnavanega kaznivega dejanja in ga priznal, vendar ob ugotovljeni izraziti ponovitveni nevarnosti njegovo priznanje in kesanje nista takšni okoliščini, ki bi že sami po sebi bili garancija, da ne bo nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj in bi terjali njegovo izpustitev na prostost.
nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - popolna tožba - konkretno prerekanje trditev - pomoč prava neuki stranki
Določilo prvega odstavka 180. člena ZPP mora sodišče dosledno upoštevati takrat, kadar se postopek začne s tožbo. Kadar pa se pravda nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojnih listin, pa zadošča, da tožnik v dopolniti tožbe navede le dejstva, ki se nanašajo na terjatve iz tistih posameznih verodostojnih listin (računov), katerim je dolžnik v ugovoru obrazloženo oporekal. Taka je tudi sodna praksa.