izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev listin - izločitev listin o izjavi privilegirane priče policiji - predmet odločanja
Sodišče ne more z zasliševanjem policistov ugotavljati, kaj jim je povedala privilegirana priča, saj bi to pomenilo izigravanje pravne dobrote, ki jo daje zakon privilegirani priči.
Ker je tožnica uveljavljala razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do dela s krajšim od polnega, je sodišče pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti Univerze v C. Ta je skladno s sklepom sodišča prve stopnje po specialistu za področje revmatologije na podlagi celotne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter v zdravstvenem kartonu tožnice in po njenem osebnem pregledu menil, da pri tožnici do 28. 8. 2020 zdravljenje ni bilo končano do te mere, da bi bilo mogoče ugotoviti invalidnost.
izpodbojnost in ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti prodajne pogodbe - razlogi za ničnost - volja za sklenitev pogodbe - alkoholiziranost - oderuška pogodba - prevara - sposobnost za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v času sklenitve spornega pravnega posla poslovno sposoben, razsoden, imel je svojo slikopleskarsko obrt, ni bil v finančni stiski in k podpisu pogodbe ni bil prisiljen. Pritožnik v nasprotju s prepričljivo in podrobno dokazno oceno sodišča prve stopnje pavšalno navaja, da ni imel volje skleniti prodajne pogodbe, niti mu ni bila poznana vsebina pogodbe ter je bil ob podpisu pogodbe pri notarki pod vplivom alkohola. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da trditve tožnika glede napake volj ob sklenitvi prodajne pogodbe, ki imajo za posledico izpodbojnost, za odločitev o zadevi niso relevantne.
Da je toženka obljubila tožnikovemu bratu, da bo lahko živel še naprej v hiši, vendar kasneje to ni bilo realizirano, na presojo ničnosti pogodbe ne vpliva. Če pogodba ali kakšen drug dogovor med strankami ni bil izpolnjen na dogovorjeni način, ima tožnik na volje druge zahtevke.
Prav tako ni relevantno, da naj bi tožnikov brat zaupal prijaznim ženskam, pred podpisom pogodbe prejemal darila ob praznikih, po podpisu pa ne več. Slednje lahko kaže na značaj toženke, ali elemente prevare sopogodbenika, ki ima za posledico izpodbojnost pogodbe. Ni pa pravnorelevantno za presojo ničnosti pogodbe, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bila tožnik in njegov brat v težkem osebnem položaju ob sklenitvi pogodbe, tako da bi se bila pripravljena zavezati tudi pod neugodnimi pogoji, ali da bi bila značajsko lahkomiselna in nezadostno izkušena na področju sklepanja pravnih poslov.
SZ-1 člen 31, 51, 51/1. Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (2009) člen 4, 4/4, 8, 8/2.
stroški hišnika - stroški vzdrževanja skupnih delov - delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov - posebni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - stroški etažnega lastnika
Tožnica na popisnem listu dodatno zaračunanih hišniških del za februar in april 2020 (nad dvema urama mesečno) ni konkretizirala, niti hišniška dela iz popisnega lista niso razvidna. Zaradi tega tožnica ne glede na sklep etažnih lastnikov, ki je hišniška dela omejeval na 2 uri mesečno, ni upravičena do plačila dodatno vtoževanih hišniških storitev, saj dodatno zaračunani hišniški stroški niso bili konkretizirani in izkazani.
Ker ograja po dejanskih ugotovitvah sodišča ni predstavljala skupnega dela stavbe niti toženkinega posebnega dela, temveč posebni del drugega etažnega lastnika, za plačilo nastalega stroška toženka ne odgovarja.
sila - uporaba sile - začasna odredba - zavrnjena začasna odredba - preprečitev uporabe sile
Teorija in sodna praksa vsebino zakonskega pojma ″sile‶ v drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ tudi ob uporabi besedne zveze ″uporaba sile‶, povezuje zgolj s človekom in vsemi oblikami s strani človeka izvajajočih oblik izvrševanega nasilja.
ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/7, 202d/8, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za izpolnitev obveznosti - prekluziven rok - podaljšanje roka - pravica do izjave
Rok za izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni instrukcijski, temveč je prekluziven in nepodaljšljiv rok.
Zamuda roka za izpolnitev obveznosti ima za posledico, da sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodišče storilca ni bilo dolžno posebej pozivati na dodatno obrazložitev predloga za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti ter na predložitev dokazov.
sodna taksa za ugovor - višina taksne obveznosti - uveljavljanje terjatve v pobot - višina terjatve - vrednost terjatve
Sodna taksa za ugovor zaradi pobota se odmeri od navedene vrednosti v pobot stavljene terjatve, ki je nesporna - 130.634,70 EUR, in ne od vrednosti terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva. In tudi ne od vrednosti osnovne terjatve, sicer bi to (kot zgornjo mejo) določal že zakon. V strankino taksno breme je zato njeno ravnanje, da je v pobot stavila višji znesek, kot sama meni, da ga lahko.
sorazmerni del invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - neizpolnjevanje pogojev - minimalna pokojninska doba
Tako v predsodnem postopku kot v postopku pred sodiščem prve stopnje je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ker je tožnik skupno dosegel le 5 let, 7 mesecev in 10 dni pokojninske dobe in ne 10 let in 22 dni, kar bi zadoščalo za priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061291
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZIUPOPDVE člen 117, 117/1, 117/1-1. ZPSPP člen 24, 26, 27, 27/1, 28. OZ člen 112. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - najem poslovnih prostorov - najem za določen čas - odpoved najemne pogodbe za določen čas - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - COVID-19 - epidemija - nastanek škodljive posledice - omejitev opravljanja dejavnosti - razlaga pravne norme - gramatikalna, jezikovna, sistematična in zgodovinska razlaga - ocena ustavnosti zakonskih določb - retroaktivnost - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - tehtanje interesov - javni interes - legitimen cilj - primernost in sorazmernost ukrepa - nujnost posega - načelo proporcionalnosti
Prva alineja prvega odstavka 117. člena ZIUPOPDVE določa, da najemnik „ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni“. Zakon torej govori splošno o najemni pogodbi in ne ločuje med najemno pogodbo za nedoločen čas in najemno pogodbo za določen čas. Taka zakonska določba je gramatikalno popolnoma jasna in ne dopušča s strani upnika zastopane razlage, da se nanaša le na najemne pogodbe za nedoločen čas, saj iz zakonskega besedila to ne izhaja. Dikcijo „ne glede na ZPSPP“ je že ob uporabi osnove jezikovne metode razlage razumeti skladno z njenim dobesednim pomenom, torej „mimo pravil, ki jih za odpoved najemne pogodbe sicer določa ta zakon, in s tem tudi mimo pravila, ki načeloma odpovedi najemne pogodbe za določen čas ne dopušča“. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da 117. člen ZIUPOPDVE omogoča tako odpoved najemnih pogodb, sklenjenih za nedoločen čas, kot tudi odpoved najemnih pogodb, sklenjenih za določen čas.
Določba je sistemsko umeščena v zakon, katerega glavni namen je omilitev škodljivih posledic izrednih okoliščin, do kateri je prišlo zaradi epidemije COVID-19. Z zakonom je posebej urejen tudi položaj najemnikov poslovnih nepremičnin, ki jim je bilo zaradi epidemije s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine niso mogli v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Vpliv epidemije na najemnike poslovnih prostorov je nastopil ne glede na vrsto najemnega razmerja, saj so enake posledice prepovedi oziroma omejitve opravljanja dejavnosti trpeli tako najemniki s pogodbami za nedoločen čas kot najemniki s pogodbami za določen čas. V nasprotju z namenom zakona bi zato bila razlaga, po kateri bi bili do pravice prenehanja najemnega razmerja (katerega namena zaradi izrednih epidemioloških razmer ni bilo mogoče izpolnjevati) upravičeni le najemniki s pogodbami za nedoločen čas, posebej ob že pojasnjenem dejstvu, da zakonska določba med obema položajema ne ločuje oziroma te pravice ne omejuje le na najeme za nedoločen čas.
Zatrjevana neustavnost ureditve iz prve alineje prvega odstavka 117. člena ZIUPOPDVE po oceni višjega sodišča ni podana, zato postopka ni prekinilo in ni sprožilo s strani upnika zahtevanega postopka ustavne presoje te določbe.
Centralna klirinško depotna družba (KDD) - nematerializirani vrednostni papirji - odsvojitev delnic - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - nalog za prenos delnic - zastaranje terjave - pretrganje zastaranja s pripoznavo dolga - pripoznava dolga - odpoved zastaranju - pisna pripoznava zastarane obveznosti
Za odločitev v konkretni zadevi ni odločilno, da naj bi toženec na tožnika prenesel vse upravljavske pravice. Tudi če toženec ni izvrševal svojih upravljavskih upravičenj, ki izhajajo iz imetništva delnic, oziroma tudi če je slednja v njegovem imenu in na njegov račun izvrševal tožnik, kot izhaja iz pooblastila, s tem toženec ni (konkludentno) pripoznal dolga na izstavitev naloga za prenos vrednostnih papirjev. Pripoznava dolga (364. člen OZ) mora biti jasna, nepogojna in določena. Priznanje določenega dejstva (npr. da je bila pogodba sklenjena ali izpolnitev sprejeta) ne zadošča za pripoznavo dolga; izjava se mora namreč nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami.
Pripoznava dolga iz 364. člena OZ je mogoča samo, dokler terjatev ni zastarana. Potem ko je terjatev zastarana, nastopijo enaki učinki samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo iz 341. člena OZ. Pisna pripoznava, kot je določena v 341. člena OZ je mogoča šele po nastopu zastaranja, zato je predpisana strožja obličnost. Pripoznava dolga po 364. členu OZ se nanaša na čas do nastopa zastaranja, za njo oblika ni predpisana in se lahko poda v kakršni koli obliki. V obeh primerih pa začne zastaralni rok teči znova.
pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - obremenitev lastninske pravice s služnostjo - pravni ali dejanski (ekonomski) interes - varstvo kupca nepremičnine
Odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga temelji na stališču, da ima pritožnik kot kupec nepremičnine dejanski interes, da toženec v pravdi za ugotovitev obstoja služnosti v breme te nepremičnine zmaga, ni pa verjetno izkazano, da bi odločitev v tej zadevi vplivala na njegovo razmerje s tožencem. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je interes, da toženca v pravdi dosežeta zavrnitev zahtevka za ugotovitev služnosti, ki ga pritožnik opisuje v pritožbi, prepoznalo že sodišče prve stopnje, a ta za položaj intervenienta ne zadostuje. Ker pritožnik ni izkazal, da bi sodba o ugoditvi zahtevku učinkovala tudi zoper njega kot – sledeč njegovim trditvam – novega lastnika nepremičnine, na katero se nanaša zahtevek, je odločitev pravilna.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 75.
vdovska pokojnina - obnova upravnega postopka - delno zavrženje tožbe
Predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine je zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00061286
ZPP člen 76, 77, 98, 339, 339/2, 339/2-11. ZIZ člen 15, 55, 55/1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dediči - neznani dediči - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastilnega razmerja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravna subjektiviteta - procesna sposobnost - upravičenost za zastopanje - relevantni ugovorni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argumenti, s katerimi je dolžnica nasprotovala sklepu o izvršbi, so procesno pravne narave, konkretno vprašanje (ne)obstoja procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka oziroma procesne sposobnosti ter upravičenosti pooblaščenca – odvetnika za zastopanje. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, pri čemer na obstoj predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti. Morebitne kršitve določb 76., 77. in 98. člena ZPP je mogoče ob smiselni uporabi (15. člena ZPP) 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP uveljavljati tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj so v prvem odstavku 55. člena ZIZ ugovorni razlogi našteti le primeroma.
Namen določb o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti in upravičenosti oseb za njihovo zastopanje po pooblaščencu je v zagotovitvi kakovostnega varstva njihovih pravic v postopku. Če je na strani stranke sicer podana katera od navedenih pomanjkljivosti, a je kljub temu ta stranka v postopku uspela, pa ni razloga za razveljavitev sodne odločbe. Kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je tako v pritožbenem oziroma smiselno v ugovornem postopku po naravi stvari mogoče upoštevati le pri pritožbi oziroma ugovoru osebe, ki je v postopku izgubila, pa je bila kršitev podana na njeni strani. Ne more pa se na take kršitve sklicevati nasprotna stranka, ki v postopku ni uspela. To bi bilo v nasprotju z namenom določb 76., 77. in 98. člena ZPP.
Preiskovalni sodnik ne opravlja samo procesnih dejanj med preiskavo, za kar je v pripravljalnem postopku kot delu postopka proti mladoletniku, določen sodnik za mladoletnika, ampak opravlja tudi druga dejanja v predkazenskem postopku, za katera je določen po ZKP ali s katerim drugim zakonom. Po 137. členu Sodnega reda preiskovalni sodnik opravlja nujna preiskovalna dejanja tudi v predkazenskem postopku proti mladoletniku, pod pogojem, da je za to posebej določen kot dežurni sodnik za mladoletnike.
V vlogi z dne 28. 10. 2020 je tožnik navedel le nestrinjanje z vlogo toženca z dne 9. 10. 2020, v kateri se je slednji opredelil do izvedenskega mnenja. Tožnik je pri tem ponovil svoja stališča o izvedenskem mnenju, izvidu lečečega zdravnika ter o dokaznih predlogih, ki jih je že navedel v predhodni tretji pripravljalni vlogi za katero mu je priznanih 225 točk. Priglašenih stroškov tako ni mogoče šteti za potrebne, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
prehod obveznosti na novega dolžnika - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo
Upnik v pritožbi glede na navedeno neutemeljeno navaja, da ima neposredno pravico v izvršbi uveljavljati terjatev zoper RS na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR.
ZDSS-1 člen 1, 58, 61, 62, 63.. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - izdaja nove odločbe - pravni interes za tožbo - vročitev odločbe
Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe tožnica ni izpodbijala, zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.
ZIZ člen 15, 24, 24/1. ZPP člen 108, 365, 365/2, 365/3.
izvršba - izvršilni naslov - ugovor aktivne legitimacije - prehod terjatve - javna listina - ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi - zmotna uporaba materialnega prava - preoblikovanje družbe - pomanjkljivost vloge - nesklepčnost predloga
V obravnavani zadevi upnik v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni niti navedel podlage prehoda dolga niti ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako bi jo sodišče prve stopnje moralo zavrniti. Zahtevana izvršba zoper dolžnika torej nima podlage v navedbah in predloženih listinah v predlogu za izvršbo, zato predlog za izvršbo kot takšen ni sklepčen in mu glede na upnikove pomanjkljive navedbe in dokaze v predlogu za izvršbo v konkretnem primeru ni mogoče dovoliti.
SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 26, 26/3, 29, 29/1, 37, 37/4, 37/5. GZ člen 3, 3/1, 3/1-41. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13, 13/1, 13/1-4.
povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - stroški obnove fasade - toplotna izolacija fasade - tehnični napredek - stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - izboljšave nepremičnine - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - sklep zbora lastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - kvalificirana večina
Odločanje o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 res šteje za posel rednega upravljanja. To pomeni, da lahko etažni lastniki ob upoštevanju četrtega in petega odstavka 37. člena SZ-1 o njem odločajo (tudi) na ponovljenem zboru etažnih lastnikov in sicer z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih. Vendar pa to velja le, če načrt vzdrževanja dejansko obsega dela, ki se štejejo za vzdrževanje. Sodišče prve stopnje se je zato utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem, ali sporna sanacija fasade predstavlja vzdrževanje in s tem posel rednega upravljanja (drugi in četrti odstavek 25. člena SZ-1) ali pa gre za posel, ki redno upravljanje presega (29. člen SZ-1).
Konkretno sanacijo fasade, pri kateri je po ugotovitvah sodišča prve stopnje šlo za energetsko sanacijo in ne zamenjavo zaradi iztrošenosti, bi lahko uvrstili kvečjemu med izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike. SZ-1 tako v 29. členu in citiranem Pravilniku iz poslov rednega upravljanja izrecno izvzema nekaj izboljšav, ki bi jih sicer lahko uvrstili med izboljšave, ki sledijo tehničnemu napredku v smislu 41. točke 3. člena GZ. Ker tudi konkretna energetska sanacija fasade, ki je bila načrtovana v načrtu vzdrževanja, sodi med takšne (izvzete) izboljšave, gre posledično za posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Za njegovo izvedbo je zato potrebno soglasje več kot ¾ etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Tako soglasje pa na ponovljenem zboru etažnih lastnikov dne 16. 5. 2019 ni bilo doseženo.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2, 63/2-5.. ZDSS-1 člen 21.. ZUP člen 7, 274, 274/2, 277.
nadomestilo za primer brezposelnosti - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - obnova postopka - roki za uveljavljanje sodnega varstva - zakonitost odpovedi - predhodno vprašanje
S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je bila tožniku priznana začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 3. 2018 do vključno 24. 6. 2018. Slednje naj bi po tožnikovem zatrjevanju predstavljal razlog, zaradi katerega je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tega dejstva tožnik ne more dokazati, saj izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal. Tako toženec kot sodišče dejstvo, da tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal pred pristojnim sodiščem, pravilno šteje kot ključno.