DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060040
ZIZ člen 272.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - mladoletna oseba - šolanje - izbira osnovne šole
Namen začasne odredbe ni dokončna regulacija razmerij med udeleženci, temveč preprečitev akutne ogroženosti z ukrepom začasne narave. Kot je pravilno obrazložilo sodišče, zaslišanje strokovne delavke glede na njeno dopolnjeno poročilo ni bilo potrebno, zaradi narave postopka, v katerem mora sodišče ukrepati hitro in odloča z dokaznim standardom verjetnosti, pa sodišče tudi ni bilo dolžno postaviti sodne izvedenke.
V največjo otrokovo korist je da šolanje prične v kraju, ki ga pozna, in skupaj z otroci iz soseščine, kar zanjo pomeni stabilnost in varnost.
ZKP člen 76, 76/3, 147, 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 283, 283/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - zavrženje obtožnega predloga - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - poziv na dopolnitev - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - naznanitev kaznivega dejanja
Formalni preizkus obtožnega akta, ki se nanaša na njegove obvezne sestavine iz prvega odstavka 434. člena ZKP, obsega presojo, ali ima obtožni akt morebitne formalne pomanjkljivosti. Če pri tem preizkusu sodnik ugotovi, da formalne napake obstajajo, v skladu s tretjim odstavkom 76. členom ZKP pozove vložnika, da jih popravi oziroma vlogo dopolni in mu za to določi primeren rok. Materialni oziroma vsebinski preizkus pa je faza, ki sledi predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali je podan kakšen od razlogov za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, kamor spada tudi preverjanje konkretizacije zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi tožilca pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga.
Za naznanitev kaznivega dejanja je mogoče v osnovi šteti pisno ovadbo, podajo ustne ovadbe na zapisnik ali podajo ovadbe v okviru katerega drugega postopka, v katerem sodelujejo osebe, ki so pooblaščene za sprejem ovadbe (policija, tožilec, sodišče - 147. člen ZKP), pri čemer se upoštevajo tudi vse druge oblike podaje ovadbe (ustno po telefonu ali z uporabo elektronskih telekomunikacijskih sredstev). Ker pa oškodovanec kot tožilec izvršitvene oblike ni konkretiziral v tej smeri, ni podan zakonski znak naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8.
zaznamba izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zastavna pravica tožene stranke temelji na pogodbeni podlagi in ni bila pridobljena šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Pravilno je pojasnilo, da pridobitev zastavne pravice na nepremičnini na pogodbeni podlagi učinkuje tudi zoper v zemljiško knjigo nevpisanega (originarnega) solastnika pod pogojem, da je pridobitelj zastavne pravice v dobri veri, in glede na podatke v spisu pravilno ugotovilo, da je tožena stranka navedla in utemeljila, da je bila dobroverna in se je v celoti oprla na javne podatke v zemljiški knjigi, tožnica pa teh navedb sploh ni prerekala ali zatrjevala (in dokazovala) nasprotno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da ima poplačilna pravica tožene stranke prednost pred s strani tožnice zatrjevano originarno pridobitvijo solastninske pravice.
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot tehnolog skrbnik 3, pravočasno in iz utemeljenega razloga izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker si je prilastil več kosov orodja tožene stranke, ker je s sredstvi in materialom tožene stranke brez dovoljenja tožene stranke na podlagi narejenih krojnih pol izdeloval kovinske izdelke za svoj račun in ker je na dan 11. 4. 2019 brez ustreznega evidentiranja odšel iz prostorov tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima zakonske znake kaznivega dejanja tatvine iz prvega odstavka 204. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 155, 156, 179.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZJU člen 140.. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vojska - misija - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - sklepčnost tožbe - dokazna ocena
Ena od pravic delavca iz delovnega razmerja, vzpostavljenega s pogodbo o zaposlitvi, je število ur dela, ki jih mora opraviti v določenem časovnem obdobju. V primeru, da delodajalec te pravice ne spoštuje in mora delavec opraviti večje število ur, krši svojo pogodbeno obveznost. Če ima to za posledico škodo, jo je delodajalec dolžan delavcu povrniti po splošnih pravilih civilnega prava (140. člen ZJU; 179. člen ZDR-1), pri čemer je Vrhovno sodišče RS kot zmotno opredelilo določitev odškodnine v višini 11 ur in pojasnilo, da je delavec upravičen do zneska glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu ni bilo plačano.
Odločilno torej je, da je s pogodbo o prenosu podjetja novi toženec vstopil v celotni pravni položaj prvotnega toženca in je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij v zvezi s prenesenim podjetjem.
ZPP-UPB3 člen 111, 111/2, 145, 280, 280/2.. ZIZ-UPB4 člen 181, 181/6.
izvršilni postopek - štetje rokov - nezakonita javna dražba - odredba o prodaji na javni dražbi - kršitev pravice do izjave v postopku - spletna javna dražba v izvršilnem postopku - vročitev s pritrditvijo na sodno desko
V ZIZ vprašanje štetja rokov ni posebej urejeno, zato je treba uporabiti določbe ZPP. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). To pomeni, da do začetka dražbe 4.3.2022 še ni poteklo 30 dni od objave odredbe o prodaji, kot to pravilno opozarja pritožba in da so bile torej pri izvedbi dražbe nepravilnosti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. SPZ člen 171, 171/1, 171/2. ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-2, 61, 67, 67/2, 308, 308/2.
prerekanje terjatev v stečajnem postopku - neposredno izvršljiv notarski zapis - neposestna zastavna pravica - napotitveni sklep - napačna napotitev na pravdo - procesna legitimacija upnika - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova
Ker je s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov in z izkazanim obvestilom AJPES-a o vpisu zastavne pravice na premičninah po seznamu kot prilogi navedenega notarskega zapisa nastala neposestna zastavna pravica na teh nepremičninah, je torej prerekana ločitvena pravica na opremi po seznamu kot sestavnem delu notarskega zapisa nastala na podlagi izvršilnega naslova. Čim pa je tako, mora tisti, ki je prerekal tako nastalo ločitveno pravico, vložiti tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.
Zgolj s trditvijo o opremi kot sestavinah ali pritiklinah samega reportažnega vozila pritožnik ne more uspeti brez dodatnih pojasnil, katero in zakaj je določeno opremo šteti za sestavino in katero in zakaj za pritiklino. Njegova pritožbena trditev v tej smeri je zato nepreizkusljiva.
terjatve iz delovnega razmerja - delo preko polnega delovnega časa - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - nepopolna tožba - poziv k popravi tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da iz tožbenega zahtevka ne izhaja znesek, ki naj bi ga bila toženka dolžna plačati tožniku za posamezen vtoževani mesec iz naslova plačila za delo in plačila dnevnic. Čeprav navedena ugotovitev pomeni, da tožba v tem delu ni bila popolna, sodišče prve stopnje ni tožnika s sklepom pozvalo k popravi tožbe na podlagi 108. člena ZPP (ki izrecno zahteva tudi opozorilo stranki, da bo v primeru nepoprave tožbe sodišče to zavrglo). Ker tožba v navedenem delu ni bila popolna, ni bila sposobna za vsebinsko presojo in sodišče prve stopnje njene (ne)sklepčnosti niti ni moglo presojati.
Okoliščine, ki jih je sodišče izpostavilo kot ključne za zaključek o nesklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, tj. da ni jasno, zakaj je tožnik delal v temi, zakaj je skočil s kamiona, s kakšne višine ter ali je toženka (oziroma kako) za to odgovorna, so po presoji pritožbenega sodišča predmet ugotavljanja v nadaljnjem dokaznem postopku, seveda ob upoštevanju tudi trditev in dokaznih predlogov nasprotne stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061179
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/2.
kaznivo dejanje grožnje - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokazov - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - resnost grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen
Grožnja je resna, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da se oškodovanec dejansko počuti ogroženega ali ustrahovanega. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevaje vsebino grožnje, kontekst, v katerem je izrečena, odnos med storilcem in oškodovancem ipd. Obravnavane besede, ki jih je obdolženec izrekel oškodovanki (da jo bo ubil, "zlamal" in spravil s tega sveta), so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so že po naravi stvari pri vsakem človeku, ne samo oškodovanki, objektivno zmožne povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.
pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - pogoji za uveljavljanje - vsebina tožbenega zahtevka - neizpolnjena dvostranska pogodba - neodpravljiva nesklepčnost
Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je treba razlagati, tako da je mogoče uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo in le v naslednjih primerih: (1) ko je dolžnik pogodbeno obveznost izpolnil z zamudo ali (2) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (točka 10 obrazložitve), toženka prevzetih del ni izvedla oziroma dokončala (zadnje dejstvo med strankama ni sporno), ampak jih je (po drugem podizvajalcu) izvedla oziroma dokončala tožnica, zato slednja v tem postopku tožbenih navedb v smeri zahteve po izpolnitvi zahtevka s strani toženke ne more dopolniti na način, da bi lahko v skladu s četrtim odstavkom 251. člena OZ od nje zahtevala plačilo pogodbene kazni. Gre za položaj (s strani toženke) neizpolnjene pogodbe, ne pa za položaj zamude z izpolnitvijo. Glede na navedeno ni dvoma, da je tožba, s katero tožnica zahteva plačilo pogodbene kazni zaradi zamude z izpolnitvijo, neodpravljivo nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060288
ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja
Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče zagreši takrat, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Z nasprotovanjem dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, pa pritožnica tega pritožbenega razloga ni utemeljila.
izbrisana pravna oseba - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - obstoj terjatve - predhodni postopek - upravičen vlagatelj - aktivna procesna legitimacija
Pritožnica ni niti v postopku na prvi stopnji niti sedaj v pritožbi trdila, da bi imela terjatev do izbrisane pravne osebe, ki je v zemljiški knjigi ostala vpisana kot solastnica nepremičnin. Ves čas trdi le, da ima na tem premoženju določene pravice. To naj bi ji smiselno podeljevalo procesno legitimacijo za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Vendar navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča niti smiselno ne more pomeniti, da je pritožnica izkazala aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga v tem postopku. Kot razlastitvena upravičenka ima pritožnica v tem trenutku le pravni interes, ki ga v obliki pravovarstvenega zahtevka uveljavi (uresniči) v razlastitvenem postopku. Takega pravnega interesa ni mogoče enačiti s terjatvijo.
Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. V tovrstnih primerih se izvršba opravi na način, da se upniku omogoči posest stvari, to pa je, da se mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Zgolj opustitev rabe, ki jo v pritožbi izpostavljata dolžnika, ne zadošča.
URS člen 22, 29, 34. ZKP člen 5, 5/2, 104, 104/1, 105, 392, 392/6.
premoženjskopravni zahtevek - izvedba naroka za glavno obravnavo - načelo kontradiktornosti postopka - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - razveljavitev sodbe
Prvostopenjsko sodišče ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, na katerem bi ugotavljalo, ali so uveljavljani premoženjskopravni zahtevki oškodovancev po višini utemeljeni, s čimer obsojencu ni dalo možnosti, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki se nanaša na njegovo odgovornost povrniti oškodovancem škodo, posledično pa je bilo poseženo v njegovo pravico do obrambe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060512
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 496, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70b.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - presoja po uradni dolžnosti - potrebnost
Glede na okoliščine obravnavanega kaznivega dejanja, zdravstveno stanje obsojene, kot je razvidno iz izvidov in mnenj sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki jih je podal pred izrekom sodbe in v obravnavanem postopku, iz katerega izhaja tudi, da njeno zdravstveno stanje prestajanja kazni zapora ne dopušča, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi preseglo dolžno ravnanje kazenskega sodišča, določeno v 70.a in 70.b členu KZ-1, če bi samo urejalo drug način varstva oziroma bivanja A. A. izven zdravstvenega zavoda (npr. v SVZ), nato pa še odločilo o spremembi varnostnega ukrepa.
ZFPPIPP člen 47, 104, 104/6. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2022) člen 3.
nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev - konstitutiven sklep - uporaba meril za določanje nagrade stečajnim upraviteljem - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javni interes
Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je treba uporabiti novelirani pravilnik. Določila novele v konkretnem primeru niso bila uporabljena retroaktivno, kot zmotno zatrjuje pritožnik. Po mnenju pritožbenega sodišča ne gre niti za t.i. nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, pa v tem času še ni zaključen. Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, pač pa da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. V konkretnem primeru pa je pravladujoč legitimen javni interes utemeljen v znižanju nekaterih previsokih tarif za odmero nagrad upraviteljem v insolvenčnih postopkih zaradi uresničitve načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). S tem tudi ni bil prestopljen okvir prostora lastne presoje o koliziji načela zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načela prilagajanja prava družbenim spremembam.
ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060770
ZVEtL-1 člen 7, 29, 42, 43, 55. SZ-1 člen 23.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - površina parcele - kvadratura stavbe - merila - urbanistični in arhitekturni pogoji - vpis pravic v zemljiško knjigo - vabilo na narok - kontradiktornost - neobvezna izvedba naroka - konkretizacija pritožbenih razlogov - dokaz s sodnim izvedencem
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne določa obveznosti in nujnosti oprave naroka.
Zakon sodišču omogoča, da z uporabo meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je tudi storilo sodišče v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo izvedenke, ki si je ogledala kraj in po pregledu dokumentacije v spisu, ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k stavbama. Zahteva po omejitvi zemljišča na določeno kvadraturo ne obstaja.