tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska - kreditna pogodba - poroštvo - poroštvena pogodba - pisna izjava - ničnost poroštvene izjave - pogodbena obveznost - določna opredelitev - pristop k dolgu - pogodba o pristopu k dolgu - pravni učinek pravdnih dejanj - dodatni rok za izpolnitev - razveza pogodbe - nova dejanska podlaga - tožbeni predlog - enak tožbeni zahtevek - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe
Namen obličnosti poroštvene izjave terja, da mora biti v poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 1013. člena OZ ni izpolnjen.
Pristopa k dolgu in poroštva ni mogoče enačiti. Gre namreč za različna pravna instituta, ki sta posebej urejena v OZ. Razlika med njima je zlasti v tem, da je pristopnik k dolgu zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj dolg, zaradi česar v primeru izpolnitve dolga nima pravice do regresa nasproti prvotnemu dolžniku, kar pa ne velja za poroka, ki jamči za tuj dolg. Ker iz Pogodbe o pristopu k dolgu z dne 3. 11. 2011 izhaja, da se je toženec zavezal kot pristopnik k dolgu, na njeni podlagi tako ni mogoče zaključiti, da se je zavezal tudi kot porok, oziroma navedene pogodbe in Izjave poroka z dne 2. 11. 2011 (četudi ta ne bi bila nična) ni mogoče skupaj obravnavati, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Učinek in veljavnost dejanj tožnice zoper toženca (postopek opominjanja, odpoved kreditne pogodbe in zastaranje terjatve tožnice) je bilo zato treba presojati po pravilih, ki veljajo za razmerje med pristopnikom k dolgu in upnikom in ne po pravilih, ki veljajo za razmerje med porokom in upnikom.
Tožnica mora (med drugim) izkazati, da je bila za toženca predmetna kreditna pogodba veljavno razdrta.
Obvestilo z dodatnim rokom za izpolnitev je predpostavka za razvezo pogodbe in predčasno zapadlost celotne terjatve
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 19, 19/1, 19/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
ugovor stvarne nepristojnosti - pristojnost delovnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sporazum o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja - ustalitev pristojnosti
Res je nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo šele več let po vložitvi tožbe in celo po tem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ZPP časovnih meja za odklonitev pristojnosti za okrajna sodišča ne določa, pač pa jih določa (le) za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP). Obratno bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določil postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko bi sodišče odločalo o zahtevku, za katerega bi bilo stvarno pristojno višje oziroma drugo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017485
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 337, 337/1. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 637, 648.
ustna pogodba - smrt pooblastitelja - nasledstvo v pravdi - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo - ipso iure dedovanje - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - pooblaščenec - smrt stranke v postopku - gradbena dela - dodatna dela - neupravičena obogatitev - odstop od pogodbe - smrt stranke v pritožbenem postopku
Sodba višjega sodišča bo učinkovala tudi zoper dediče pokojnega toženca, ki v izreku niso imenovani. Tožeča stranka bo terjatev iz tega izvršilnega naslova lahko uveljavljala v izvršbi na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ, dediči pa bodo imeli v izvršilnem postopku možnost uveljavljati morebitne ugovore iz dednopravnega razmerja.
neizpolnjevanje delovnih nalog - delo v splošno korist - napotitev na specialistični pregled
Po oceni sodišča druge stopnje je zatrjevano dejstvo obsojenkinega kontinuiranega zdravljenja, potrjeno z medicinsko dokumentacijo, priloženo pritožbi, bistvena in odločilna okoliščina za presojo vzroka neizpolnjevanja nalog oziroma opravljanja dela v splošno korist.
Pri tem pa po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče prezreti, da sodišče prve stopnje po posredovanem dopisu z dne 1. 8. 2017, ki je bil obsojenki vročen dne 5. 8. 2017, v nadaljevanju, pred sprejemom izpodbijane odločitve, obsojenke ni več pozivalo k nobenemu odgovoru ali predložitvi dodatne medicinske dokumentacije, kljub znanemu dejstvu njene napotitve na specialistični pregled z napotnico z dne 11. 7. 2017. Pred sprejemom odločitve bi zato sodišče prve stopnje moralo obsojenki vročiti oba prejeta odgovora CSD z dne 20. 11. 2017 in 19. 4. 2018 ter jo pozvati k odgovoru. Na ta način bi bila zagotovljena tudi potrebna kontradiktornost tega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018911
ZNP člen 36, 36/1, 37, 134. ZEN člen 39, 39/6. ZPP člen 11.
postopek za sodno ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - predujem za izvedenca - rok za plačilo predujma - prepozno plačilo - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - domneva umika predloga - ustavitev postopka - sodni rok - prekluziven rok - procesna dejanja strank - načelo ekonomičnosti postopka
Namen sodnih rokov je v zagotavljanju pospešitve postopka in je dosežen le, če sodišče po poteku roka že izda predvideno sankcijo. Če tega še ne stori, stranka pa - čeprav prepozno - naloženo ji procesno dejanje opravi, razlogov za izrek predvidene sankcije za njeno zamudo ni več. Sodišče prepozno opravljeno procesno dejanje lahko upošteva.
pravdni stroški upravičenca - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - nagrada za ponovljen postopek
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi s sklepom P 2125/2013 s 14. 12. 2016 zavrglo tožbo in odločilo o stroških postopka. Ta sklep je bil z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1010/2017 s 16. 8. 2017 v celoti razveljavljen, tako glede odločitve o glavni stvari kot tudi akcesorne stroškovne odločitve. Sklicevanje tožnikov, da je bilo o stroških tožene stranke v tem postopku že pravnomočno odločeno, zato ni utemeljeno.
ZKP člen 517, 517/1, 517/1-1, 517/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah (2013) člen 5, 5/5.
Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz določb drugega odstavka 517. člena ZKP oziroma petega odstavka 5. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah je odločilno, da je iz okoliščin obsojenčevega ravnanja razvidno, da je razlog za njegov prihod v našo državo prav izognitev prestajanju zaporne kazni v tuji državi (v konkretni zadevi v Srbiji).
varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra - aktivna legitimacija - zadruga - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - nedovoljene sestavine firme - znamka - pravice iz znamke - razlikovalnost - generičen izraz - prenos firme - prenehanje družbeništva v družbi - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh stranke - separatni stroški
Po drugem odstavku 23. člena ZGD-1 ima družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prek registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Navedena materialnopravna določba torej pove, kdo je subjekt uveljavljanja materialne pravice (na opustitev uporabe firme in njen izbris iz registra) in kdo je subjekt zatrjevane obveznosti in s tem ureja materialnopravno razmerje med njima.
Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa izhaja, da je tožeča stranka v sodni register vpisana s firmo PEKO, tovarna od 2. 12. 1974 dalje, njena skrajšana firma pa se glasi PEKO d.d. - v stečaju, tožena stranka pa se je v sodni register vpisala kasneje kot tožeča stranka in sicer dne 14. 6. 2016 s skrajšano firmo PEKO KOOPERATIVA z.o.o., pri čemer je dejavnost obeh enaka: proizvodnja obutve. Pritožbeno sklicevanje na izvorno avtorstvo fantazijskega dodatka firme PEKO se tako v zvezi s tožbenim zahtevkom, uperjenim zoper toženo stranko, izkaže kot nerelevantno.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se firma tožene stranke s fantazijskim dodatkom PEKO KOOPERATIVA ne razlikuje jasno od že prej registrirane firme tožeče stranke s fantazijskim dodatkom "PEKO", ker je del fantazijskega dodatka tožene stranke "kooperativa" (ki jo tožena stranka opredeljuje kot prevladujočo sestavino v njeni firmi) generičen pojem in sinonim za zadrugo, zato po ustaljeni sodni praksi ne more imeti značaja razlikovalnega elementa firme tožene stranke. Edini preostali del fantazijskega dodatka v firmi tožene stranke je torej beseda "PEKO", ki pa je enak edinemu fantazijskemu dodatku firme tožeče stranke, zaradi česar se firmi obeh pravdnih strank ne moreta jasno razlikovati, razlikovalna funkcija fantazijskega dodatka firme pa je bila s tem izključena.
dejavnost garažnih hiš - snežne razmere - oljni madež na tleh - padec na mokrih in spolzkih tleh - padec na pohodni površini - objektivna in krivdna odgovornost - spolzka tla kot nevarna stvar - preventivni ukrepi - pluženje snega in posipanje - ukrepi za preprečitev škode - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - čiščenje pohodne površine - pazljivost pri hoji - evidence kot dokaz - formalna dokazna pravila - opozorilne table za nevarnost - izvedenec - izvedensko mnenje - postopek meritve površine
Avtomobili so z vožnjo v garažno hišo vnesli nanose mokrote in vsega drugega (umazanija, izpušni plini). Okoliščine konkretnega dne so posledica temeljne dinamike garažne hiše v smislu njene funkcije - nudenje parkirnih mest večjemu številu avtomobilov, in to v vseh vremenskih razmerah. Šlo je za (običajne) zimske, snežne razmere, v katerih je zavarovanec ustrezno reagiral in bil pri vzdrževanju garažne hiše zadosti skrben. V takih razmerah se poostri tudi zahtevana skrbnost hoje na strani tožnika, ki bi moral stopati še z višjo stopnjo pazljivosti od običajne. Proporcionalnost skrbnosti je tako glede na vremenske razmere obojestranska.
V pravdnem postopku ni formalnih dokaznih pravil, v skladu s katerimi bi lahko določeno dejstvo (npr. čiščenja) potrjeval zgolj določen (monopolističen) dokaz (npr. evidenca čiščenja). Drugače povedano, zgolj dejstvo, da ni kakšne evidence ali morda napisane točne ure, ne pomeni, da zavarovanec garažne hiše ni vzdrževal.
Dejstvo, da je izvedenec opravljal meritve v ne povsem identičnih okoliščinah, kot so obstajale na dan škodnega dogodka, je razumljivo in ne vpliva na pravni zaključek. Nemogoče je ustvariti enake okoliščine, najsi gre za padavine (sneg določenega dne ima lahko drugačne primesi kot voda, ki jo je uporabil izvedenec), ali spolzkost in dinamiko ter število premikajočih se vozil v garaži, ali (ne)umazanost vozil in izpušnih plinov oz. nanju vezano vprašanje mastnih primesi itd. Meritve izvedenca niso zato nič manj ustrezne oz. prepričljive, saj je ustrezna drsnost tal preventiven ukrep, usmerjen k pohodni (tudi vozni) površini z večjim trenjem, s ciljem preprečevanja zdrsov.
Površina tal se ni spreminjala, nanjo so vplivale zgolj dodatne okoliščine (mokrota, umazanija, plini itd.), katerih pojavnost in vpliv je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo z vidika nabora vseh dodatnih ukrepov, ki so bili izvedeni in so te okoliščine ustrezno nevtralizirali. Zato morebitne dodatne okoliščine, ki so razlikovalen element v razmerju do dneva opravljanja testa (opisane zimske razmere), ne pomenijo, da tla glede na drsnost niso bila ustrezna. Ravno obratno, ustrezno drsnim tlem so se zgolj pridružile dodatne okoliščine, le tem pa dodatni ukrepi v smislu zavarovančeve dolžne skrbnosti (odmetavanje snega, soljenje, pluženje itd.).
zavarovalna pogodba - avtomobilsko kasko zavarovanje - nezgoda pri uporabi traktorja - prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - obvestitev policije - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - dolžnost zavarovanca - domneva o alkoholiziranosti - izključitev zavarovalnega kritja - splošni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - različna razlaga pogodbe - razlaga spornih določb - razlaga nejasnih določil - razlagalna pravila - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakonske določbe - skupen namen pogodbenih strank - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna določila v primeru pogodbe, pripravljene od ene pogodbene stranke - varstvo šibkejše stranke
Zavarovančevo dolžnost obvestiti policijo o škodnem dogodku določa 30. člen Splošnih pogojev. Ta določa, da mora zavarovanec po nastanku zavarovalnega primera o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru. Pravdni stranki si to določilo razlagata različno.
Zakonsko določena primarna razlagalna pravila in razlaga na podlagi metod pravne argumentacije torej ne omogočajo enopomenske interpretacije spornega določila, zato je treba določilo razlagati v korist zavarovanca. To pa pomeni, da bi bil zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila dolžan poklicati policijo le v primeru, ko bi to obveznost določal ustrezen predpis.
Tudi ob razlagi spornega določila, kot ga ponuja tožena zavarovalnica, vozniku zavarovanega vozila zgolj zato, ker ni poklical policije, pri čemer iz izpovedi tožnika izhaja, da niso vedeli, da bi jo bilo treba poklicati, ne bi mogli očitati, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Tudi povzročitelju nesreče namreč ni mogoče naložiti nerazumnega bremena, to je pravilno razumeti določilo, katerega enotna razlaga se izmika celo pravnim strokovnjakom.
izvensodna poravnava - ničnost poravnave - plačilo davkov in prispevkov
Delodajalec kot plačnik je davke in prispevke dolžan prenesti v državni proračun oziroma v proračun samoupravnih lokalnih skupnosti ali pristojnim zavodom, kot je predpisano z zakoni. Za drugačen način plačila davkov in prispevkov se delavec in delodajalec ne moreta in ne smeta dogovoriti. Zato je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki glede plačevanja davkov in prispevkov ne moreta prosto razpolagati.
Ker sta stranki v sklenjeni izvensodni poravnavi zapisali, da se znesek iz naslova davkov in prispevkov plača tožencu oziroma njegovemu odvetniku, je takšna poravnava skladno s prvim odstavkom 86. člena OZ nična, saj nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi napadenega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pri tem pa ugotavlja, da pritožba ne prinaša ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo 84. člena ZSKZDČEU-1 ter določbami 519. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), narekovali pa so jo razlogi smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti kazenskega pregona, zaradi katerih se država Slovenija v tej zadevi odreka svoji jurisdikciji v korist države, katere državljan je obdolženi K.K. in kjer ima tudi stalno prebivališče, pri čemer ga po podatkih spisa prav ničesar ne veže na Republiko Slovenijo.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015032
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/7, 168, 168/2, 168/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - imetnik pravice proizvajalca fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - povrnitev škode - civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - potni stroški, kilometrina, stroški za prehrano, dnevnice, regres - omejitev pogodbene avtonomije - neupravičena obogatitev - plačilo davka - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - nastanek obveznosti obračuna DDV - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Stroški preverjanja, obdelave podatkov in kilometrine so že vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Tega ne spreminja niti morebitna vsebina skupnega sporazuma, saj ne sme preseči zakonskih okvirov.
Če račun ni bil izdan, storitev pa je bila opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Glede na pravno podlago zahtevka, ki je neupravičena obogatitev, sta obseg prikrajšanja in višina obogatitve odvisna od tega, ali je bil od - čeprav neplačanega - zneska nadomestila DDV tudi odveden in ne le obračunan. To pomeni, da bi moral tožnik zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunal in ga državi tudi odvedel oziroma plačal. Šele v tem primeru bi lahko plačilo uspešno zahteval od uporabnika, saj v nasprotnem primeru njegov zahtevek nima obogatitvenega temelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016029
ZIZ člen 1, 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26, 26/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5. OZ člen 86, 111, 111/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14. ZN člen 4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - dokazovanje zapadlosti terjatve - odpoklicno upravičenje - konkretizacija zahtevka - narok v izvršilnem postopku - ničnost - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - odlog izvršbe
Notarski zapis je neposredno izvršljiv in predstavlja izvršilni naslov, saj je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo, terjatev pa je tudi zapadla.
Ureditev poenostavljenega izkazovanja zapadlosti v 20.a členu ZIZ je specialnejša v nasprotju s 26. členom ZIZ, ki se nanaša na splošna pravila izkazovanja zapadlosti pogojne terjatve, zato v primeru izkazovanja zapadlosti terjatve po notarskem zapisu, ki je ločeno in posebej urejena v 20.a členu ZIZ, zahteve iz 26. člena ZIZ ne pridejo v poštev.
Določilo notarskega zapisa, da upnik v primeru zamude s plačili lahko „odstopi od pogodbe“, je le posledica nedoslednega izražanja, saj uresničitev odpoklicnega upravičenja ne povzroči razveze pogodbe, temveč povzroči samo predčasno dospelost preostalih obrokov kredita. „Odstop od pogodbe“ je v konkretnem primeru po svojem pravem namenu torej le prenehanje možnosti kreditojemalca, da svojo obveznost plačuje obročno, temveč mora zaradi neizpolnjevanja rednih obveznosti upniku terjatev poravnati takoj v celotnem še neplačanem znesku – terjatev torej zapade v plačilo takoj.
Upnik je že v predlogu za izvršbo natančno pojasnil višino terjatve po vsaki od kreditnih pogodb, ki jo je tudi specificiral po posameznih postavkah (glavnica, redne obresti, zakonite zamudne obresti in stroški) ter pojasnil tečaj, po katerem je terjatev pretvoril iz CHF v EUR. V odgovoru na ugovor pa je upnik priložil še izpise in razknjižbo vplačil, obračune nezapadle glavnice, obračune obresti ter izpis obračunov stroškov, iz katerih so razvidni časovno sosledje zapadanja obrokov in stroškov v plačilo, način poračunavanja prejetih plačil, način izračuna obresti ter obrestna mera. Z opisano ustrezno razčlenjenostjo, strukturiranostjo in identifikacijo terjatve je bilo dolžniku omogočeno, da se s terjatvijo seznani in jo ustrezno preizkusi, s tem pa je bilo breme obrazloženega nasprotovanja višini terjatve prevaljeno nanj.
V izvršilnem postopku narok ni obligatoren, temveč ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. V konkretnem primeru zakon naroka ne predpisuje, ravno tako pa ob dejstvu, da ga je dolžnik predlagal le za izvedbo dokazov v zvezi z navedbami, ki niso pravno odločilne, ni mogoče zaključiti, da bi bil smotrn za odločitev v zadevi.
Ničnosti v izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati oziroma ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete ali vezanosti na izvršilni naslov izvršilno sodišče ne sme posegati v izvršilni naslov in presojati njegove materialnopravne pravilnosti, temveč je njegova naloga le, da ga izvrši tako, kot se ta glasi.
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom sicer ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom, pri čemer predhoden preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi in moralo pri sklepanju pravnih poslov v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravi že notar kot oseba javnega zaupanja, vešča pravne stroke. Vendar pa ko je enkrat dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ, ki kot kasnejši zakon kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve. Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti obveznosti iz notarskega zapisa z odločbo torej predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
Dolžnik uveljavlja, da je stališče, da se v izvršilnem postopku ničnost ne more uveljavljati, v nasprotju z evropskim pravom, vendar takim navedbam ni mogoče slediti. Kljub temu, da izvršilno sodišče ne presoja ugovora ničnosti obveznosti, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, namreč v slovenskem pravnem redu obstajajo druga ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje uporabe nepoštenih pogojev v potrošniških pogodbah. Naš sistem tako na eni strani že notarjem nalaga preizkus skladnosti pravnega posla z javnim redom, po drugi strani pa dolžniku omogoča, da začne sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe brez rokovnih omejitev in ne glede na to, ali izvršba že teče. V tem (pravdnem) postopku ima sodišče pooblastila, da po uradni dolžnosti pazi na nedovoljenost nepoštenih pogodbenih pogojev, dolžnik pa ima v primeru, ko tečeta oba postopka vzporedno, možnost predlagati odlog izvršbe. S tem je po mnenju višjega sodišča zadoščeno zahtevam prakse Sodišča EU za učinkovito varstvo potrošnikov ter tudi zahtevam iz Direktive 93/13.
Glede na to, da je postopek prodaje vozila po pooblastilu zunajzakonske partnerke M.K., ki je bila formalni lastnik vozila, opravil obdolženec in da je on spravil oškodovanko z lažnivim zatrjevanjem o številu prevoženih kilometrov v zmoto, navedeni podatek pa je bil odločilen, da se je oškodovanka odločila za nakup vozila, pri čemer je obdolženi vedel, da je imelo vozilo že 25. 11. 2013 dejansko prevoženih 238.498 km, okoliščina, da je formalni lastnik vozila druga oseba in ne obdolženi, na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, nima prav nobenega vpliva.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - formalno obstoječa zakonska zveza - družbena pogodba (societas)
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze, torej tudi za nastanek pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena (20. člen ZZZDR). Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, je neveljavna (32. člen ZZZDR). Dejstvo, da je bila toženka v času, ko naj bi s tožnikom živela v skupnosti, poročena, je torej pravno relevantno. Glede na določila 20. in 51. člena ZZZDR pravdni stranki, v primeru obstoja zakonskega zadržka za veljavno sklenitev zakonske zveze, ne moreta pridobivati skupnega premoženja. Takšna odločitev bi bila v nasprotju s kogentnimi določbami ZZZDR, ki urejajo predpostavke instituta skupnega premoženja, in kot taka materialnopravno napačna.
dediščinska tožba - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - sporni predmet
Tožnica je del zapuščine podedovala. V pravdi je bil sporen zgolj še delež, ki so ga dedovali toženci. Le tega pa bi bilo treba upoštevati pri opredelitvi pravdnega uspeha in odmeri stroškov.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4. ZST-1C člen 26. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za popolno oprostitev
Ker je oškodovanka kot tožilka predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vložila pred začetkom uporabe novele ZST-1C, se v postopku odločanja o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Ta pa je za celotno taksno oprostitev določal drugačne kriterije.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nova škoda - dokaz z izvedencem - umik dokaznega predloga - nedokazan obstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je umaknila dokazni predlog, da se v postopku postavi izvedenec medicinske stroke, predlagala pa je tudi, da sodišče prve stopnje odloči na podlagi do takrat izvedenih dokazov. Enako izjavo je dala tudi tožena stranka. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem.
krajevna pristojnost - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - neveljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - atrakcija pristojnosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - izločitev sodnika - delegacija pristojnosti
Sodna praksa in pravna teorija stojita na stališču, da gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah tudi v primeru, če se s tožbo zahteva ugotovitev deležev zakoncev na skupnem premoženju v katerega spadajo tudi nepremičnine ter da za spore o premoženjskih razmerjih med zakoncema veljajo glede nepremičnin pravila o izključni pristojnosti po legi nepremičnine.