ZPP člen 155, 282, 282/2, 282/3, 353, 442. OZ člen 381.
glavna obravnava v odsotnosti toženca - zamudne obresti - procesne obresti - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški - znižana vrednost spornega predmeta - delno plačilo
Tožnica bi morala tožbo delno umakniti takoj po prvem delnem plačilu, ki sta ga toženca izvršila 20. 6. 2016, torej še preden je izvršilno sodišče s sklepom z dne 5. 8. 2016 odločilo o ugovoru tožencev. V resnici pa je tožnica skrčila svoj zahtevek šele v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 11. 10. 2016. Za to vlogo ji zato ne pripada vseh priglašenih 300 točk po Odvetniški tarifi, pač pa le 200 točk, upoštevaje znižano vrednost spora. Njena nadaljnja pripravljalna vloga je bila vsebinsko prazna in zato nepotrebna, kar pomeni, da tožnica do povrnitve stroškov za njeno sestavo ni upravičena (155. člen ZPP). Tudi za zastopanje na glavni obravnavi ji glede na znižano vrednost spornega predmeta pripada le 200 točk.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - sodna poravnava - novo izvedensko mnenje - izvedenec cestnoprometne stroke - časovne meje pravnomočnosti - konec glavne obravnave - prekluzije za navajanje dejstev in predlaganje dokazov - brez svoje krivde - pravica do sodnega varstva
Obnova pravdnega postopka je možna samo v primeru novih dejstev ali novih dokazov, ki so obstajali že v trajanju tega postopka, pa jih stranka brez svoje krivde tedaj ni mogla uveljaviti.
dopustnost pritožbe - stečaj nad toženo stranko - prijava terjatve v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečaju - pravni interes za pravdo
S priznanjem tožničine terjatve v stečajnem postopku je prenehala (tudi) pravna korist tožene stranke za vodenje pravde o tej terjatvi, saj se v posledici priznanja terjatve, upoštevajoč načelo koncentracije, uveljavljeno v stečajnem postopku, tudi v primeru ugoditve pritožbi in spremembi sodbe njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pavšalne trditve - neprerekanje nasprotnih navedb
Zadostuje, da stranka svoje ugovore poda v postopku enkrat in ni treba, da jih ponavlja. Toženka je svoje ugovore podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pritožbene trditve tožnice bi bilo mogoče sprejeti le v primeru, če bi ta na toženkine ugovore odgovorila s konkretnimi pojasnili, pa jih toženka ne bi prerekala.
Pritrditi gre pritožbi, da toženka stroškom, ki presegajo 116,37 EUR, ni ugovarjala, saj je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je bila tožnici pripravljena plačati znesek, ki ni sporen. Zato se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z dokazovanjem teh stroškov po vrsti in po višini ter ugotovilo, da s strani tožnice niso dokazani. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (214. člen ZPP), zato te pritožbene navedbe v postopku v sporu majhne vrednosti ni bilo dopustno upoštevati.
izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - dokaz prehoda obveznosti
Izvršba se lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik, razen v izjemnih primerih iz 24. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z "dopolnilnim izvršilnim naslovom" oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov - z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku.
izvršba na nepremičnine - plačilo predujma - rok za plačilo predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe
Stranka lahko v roku, ki teče po pozivnem sklepu za plačilo predujma, predlaga bodisi podaljšanje roka za plačilo predujma, bodisi poda predlog za odlog izvršbe ali predlog za znižanje predujma, sodišče pa mora o takšnem predlogu odločiti, saj ima vsaka stranka pravico do odločitve o pravnem sredstvu.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Toženec ne oporeka ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da dolgovane sodne takse za pritožbo ni plačal. Presoja sodišča prve stopnje, da je nastopila domneva umika pritožbe, je zato materialnopravno pravilna.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a. ZPP člen 105, 105/3, 105a, 105a/1, 105a/3, 108, 108/4, 323, 323/2, 323/3, 332. Sodni red člen 111, 111/1.
ugovor zoper plačilni nalog - nepopolna vloga - podpis na vlogi - odločanje o ugovoru - podpis odločbe
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP sodnik podpiše le izvirnik sklepa, ki se izda v fizični obliki, strankam pa se vroči overjeni prepis sklepa. Na slednjem morata biti odtisnjena sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa ter lastnoročni podpis pristojne sodne osebe (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda).
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik - premoženjsko stanje predlagatelja - zapadlost prvega obroka
Tožnik je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s prevozništvom in gradbeno mehanizacijo. Splošno znano je, da ta dejavnost omogoča primeren zaslužek, zagotovo pa višjega od tistega, ki ga za tožnika izkazujejo uradne evidence. V nasprotnem primeru si tožnik ne bi mogel privoščiti svojega voznega parka in tudi brez socialne pomoči ne bi mogel preživeti, pa do nje po podatkih pristojnega centra za socialno delo ni upravičen. Kot sam priznava, bi tožnik plačilo dolgovane sodne takse zmogel v desetih mesečnih obrokih. Taksno oprostitev je predlagal v tožbi, ki jo je vložil novembra 2017, zato je doslej že lahko zbral večino sredstev, ki jih potrebuje za izpolnitev svoje taksne obveznosti.
kaznivo dejanje goljufije - dopustnost spremembe obtožbe - upravičeni tožilec - odvzem protipravne premoženjske koristi
Dopustnost spremembe obtožbe glede na istovrstnost historičnega dogajanja.
Upravičenosti tožilca, kot zastopnika obtožbe ne določa njegovo ravnanje na glavni obravnavi, konkretno sprememba obtožbe, temveč vrsta kaznivega dejanja in v primeru oškodovanca kot tožilca, dejstvo, da je državni tožilec od kazenskega pregona odstopil. Vse drugo je z vidika uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena nepomembno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014963
KZ-1 člen 73, 73/1. ZKP člen 373, 498, 498/1, 498/3.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - obvezen odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbi utemeljeno grajata pravilnost prvostopnega sklepa, pri čemer opozarjata, da vsi s sklepom odvzeti predmeti niso bili uporabljeni ali namenjeni za storitev kaznivih dejanj, niti niso nastali s kaznivim dejanjem, ter da torej ne gre za predmete, na katere se nanaša določba prvega odstavka 73. člena KZ-1, na katero se v obrazložitvi napadenega sklepa sklicuje sodišče prve stopnje.
ZPP člen 212. ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12b, 12b/1.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - kriteriji za določitev mesečnih obrokov - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Če želi stranka v postopku uspeti, mora vedno navesti vsa dejstva, ki so pomembna za sodno presojo. V postopku za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse to pomeni navedbo okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih tudi more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Izrek je namreč tisti del sodbe, ki postane pravnomočen, kar pomeni, da mora biti jasen in takšen, da se iz njega lahko ugotovi, za kakšno kaznivo dejanje gre.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00014545
ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP člen 37. URS člen 19, 35, 51.
pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - obveznost plačila sodne takse - napačen pravni pouk
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik nevaren bližnjim osebam, ker jim je grozil z nožem in zaradi bolezni ne more obvladovati svojega ravnanja, je pravilno sklenilo, da je utemeljeno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim varstvom. Gre za edino možno obliko zdravljenja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzem prostosti - pogoji za prisilno zdravljenje - izjemni primer - hujše ogrožanje lastnega zdravja - pomanjkljivost izvedenskega mnenja - razlogi za razveljavitev - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča - dopolnitev dokaznega postopka - pravni pouk
Čeprav pritožnica ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju, bi ji bilo mogoče omejiti svobodo gibanja in preprečiti stike z zunanjim svetom na način, kot je to odredilo sodišče prve stopnje, le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Odvzem prostosti zaradi prisilnega zdravljenja namreč pomeni tako hud poseg v človekove ustavne pravice (do osebne svobode, do duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja), da ga je mogoče uporabiti le kot skrajni ukrep, torej takrat, kadar bolnik zaradi narave duševne bolezni predstavlja resno nevarnost sebi ali drugim.
Za odrejeno prisilno zdravljenje bi morala biti izkazana hujša ogroženost pritožničinega zdravja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00014457
ZFPPIPP člen 42, 42/2, 442, 442/1, 442/1-2. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-4.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - nastanek škode - opustitev dolžnega ravnanja - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - priznana dejstva - neprerekana dejstva - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi opustitev dolžnega ravnanja je lahko vzrok škodi samo v primeru, da je vplivala na nastanek škode, ne pa že sama po sebi. Res je v drugem odstavku 42. člena ZFPPIPP določena domneva vzročne zveze, ki pa jo je mogoče izpodbijati, kar je storila tudi druga toženka v tej pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014202
SPZ člen 8, 16, 17. ZPP člen 7, 243.
odškodnina za uničenje stvari - odstranitev dreves - solastnina na nepremičnini - sestavina nepremičnine - vrednost stvari - dokazovanje z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - nepotrebnost
Rastline, ki so v zemljišču, so sestavine nepremičnine in delijo njeno usodo. Sporni grm ni samostojna premična stvar.
Določila ZPP o dokazovanju z izvedencem zagotavljajo nepristranskost izvedenca in kontradiktornost izvajanja tega dokaza. To pa pri predpravdnem izvedencu ni varovano. Zato se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da se tako mnenje upošteva le kot del strankinih navedb.
ZD člen 135, 135/2, 210, 210/2, 210/2-5, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11.
napotitev dediča na pravdo - izjava o odpovedi dediščini - spor dedičev o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica dediča - nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi
Sodišče napoti na pravdo tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Jasnih meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, prvi odstavek 213. člena ZD ne vsebuje, zato je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. V konkretnem primeru je v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah vknjižena lastninska pravica dediča. Čeprav se dedinje glede zapustničinega polovičnega solastniškega deleža na spornih nepremičninah sklicujejo na pravnomočno sodno odločbo, je njihova pravica manj verjetna.