DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015125
ZD člen 2, 132, 145, 145/1, 192. ZDen člen 78. OZ člen 125, 125/2.
uporabnina za nepremičnino - zapuščina - predmet zapuščine - oddajanje premoženja v najem - najemnina - začasni skrbnik zapuščine - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - univerzalni pravni naslednik
Predmet dedovanja in s tem predmet zapuščine je samo tisto premoženje oziroma tiste premoženjske pravice, ki jih je pokojnik imel v trenutku smrti, ne pa premoženje, ki je nasta(ja)lo kasneje, četudi vir tega premoženja predstavlja stvar (nepremičnina oziroma njen solastniški del), ki sodi v zapuščino. Denarni zneski oziroma dohodki iz oddajanja tega premoženja v najem kasneje (po smrti zapustnika) niso del zapuščine in to tudi ne morejo postati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015382
OZ člen 6, 6/1, 336, 336/1, 346, 360, 574, 574/2. ZPP člen 72, 72/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - zastaranje - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - izločitev sodnika - prepozen predlog
Tožnik bi lahko zahteval vrnitev posojila že takrat, ko je mogel in moral vedeti, da se toženec z njegovim posojilom ne bo lotil načrtovanega projekta. Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in dejstvo, da toženec te pravice ni izkoristil, nimata vpliva na zapadlost toženčeve terjatve in na začetek teka zastaralnega roka. Tudi ni pomembno, ali in kdaj je bil toženec sam pripravljen vrniti posojilo, medtem ko zatrjevanega dogovora o odlogu vračila posojila tožniku ni uspelo dokazati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - predodelitev otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - izjemen primer - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - varstvo koristi otroka - izkazana ogroženost otroka
Kontinurian in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za dekličin razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča prve stopnje, da se desetletna deklica z začasno odredbo ne predodeli materi. Le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi opozorilo tudi na preteklo družinsko dinamiko v času, ko je A. še živela s svojo materjo in je občutila veliko pomanjkanje varnosti, ljubezni, sprejetosti ter lastne vrednosti.
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje in da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Predodelitev otroka na podlagi začasne odredbe lahko legitimira le akutno ogrožena otrokova korist. Ta pa v konkretnem primeru ni izkazana in ni mogoče enostavno zaključiti, da neupoštevanje dekličine želje, da bi sedaj raje živela pri materi, pri deklici povzroča takšno škodo.
Po prvem odstavku 214. člena ZPP, ki se v skladu s 37. členom ZNP smiselno uporablja tudi v tem postopku, priznanih dejstev ni treba dokazovati. Pritožnica svojega priznanja tudi po drugi cenitvi ni preklicala ali jasno omejila. Pritožbena trditev, da je nasprotna udeleženka umaknila svojo ponudbo, ko je pristala na novo cenitev, ni utemeljena. Prva cenitev, ki jo je predložila pritožnica v tem postopku, ne pomeni ponudbe v smislu 22. člena OZ, ampak gre za dokaz, ki mu ni mogoče odrekati dokazne vrednosti, saj se je predlagatelj z njegovo uporabo v postopku izrecno strinjal. S tem je breme dokazovanja, da naj bi bila vrednost razlaščenih nepremičnin v resnici nižja, prešlo na pritožnico. Zgolj njena izjava, da na drugo cenitev nima pripomb in da jo v celoti sprejema, ni zadoščala, zato je bila v tem primeru pritožnica tista, ki bi glede na razlike v obeh cenitvah morala predlagati nadaljevanje dokazovanja z novim cenilcem (tretji odstavek 254. člena ZPP).
mediji - članek v medijih - finančno poslovanje - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - pavšalno zanikanje - vsebinsko zanikanje
Namen popravka je, da oseba zaščiti svoje pravice, v katere je posegel članek, s tem, da javnosti predstavi lastna nasprotujoča stališča. Na ta način se vzpostavlja potrebno ravnotežje med pravico medija do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic posameznika. S tem pa se zagotavlja tudi pravica javnosti do celovite in objektivne obveščenosti. Interes prizadetega posameznika je postavljen pred interes javnosti do celovite in objektivne obveščenosti, obstoj obeh predpostavk pa je podlaga za utemeljenost zahteve za objavo popravka. Zahteva posameznika za objavo popravka namreč ni utemeljena, čeprav je njegova pravica z objavo članka prizadeta, če v popravku v ničemer ni zanikal navedb iz članka in ni navedel drugih ali nasprotnih dejstev, s katerimi bi spodbijal oziroma dopolnjeval navedbe iz članka.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - pridobivanje skupnega premoženja - skupno premoženje - posojilna pogodba ali darilo - delež na skupnem premoženju - višina deleža na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil prispevek pravdnih strank pri gospodinjskih delih in skrbi za otroke uravnotežen. Glede na razliko v dohodkih pa je nato pravilno zaključilo, da je toženčev delež na skupnem premoženju 70%, tožničin pa 30%.
ZIS člen 88, 91.. ZDR-1 člen 44, 126, 127.. ZDoh-2 člen 19.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Napačna je pritožbena navedba, da tožnik gostinskih napitnin ne prejema na podlagi zaposlitve, ampak zgolj na podlagi neposrednega stika med njim in gostom, ki z napitnino izrazi zadovoljstvo zaradi odnosa, ki ga ima tožnik do njega. Ravno zaposlitev pri toženi stranki je namreč ključna okoliščina, ki privede do prejema napitnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018913
ZIZ člen 9, 15, 272. ZPP člen 35. ZS člen 104, 104-1. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - začasna odredba - začasna ureditev stikov - otrokova korist
Sodišče sme primernost staršev za vzgojo in varstvo na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe presojati šele, če je predlagatelj verjetno izkazal, da je začasna odredba o vzgoji in varstvu potrebna zaradi konkretne ogroženosti koristi otroka, odločitve pa ni mogoče odložiti do popolne razjasnitve stvari po celovito izvedenem dokaznem postopku ob koncu postopka.
Z izdano začasno odredbo je sodišče vzpostavilo položaj, v katerem bo lahko otrok do končne odločitve v zadevi ohranil povezanost z vsakim od staršev, hkrati pa bodo z natančno določitvijo stikov preprečene konfliktne situacije, ki bi ogrožajoče vplivale na otroka, kakršne so se ob prej nejasno določenih stikih že pojavljale. Pritožbeno sodišče dodaja, da bosta morala starša izkazati razumsko sposobnost pri izvrševanju navedene začasne odredbe in da bo njuna zmožnost prilagajanja koristim otroka nedvomno vplivala na vprašanje končne odločitve v tej pravdni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060196
ZKZ-73 člen 19. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavitev prednostne pravice - sklenitev kupne pogodbe - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - kupna pogodba za nepremičnino - določenost in določljivost predmeta pogodbe - nesklenitev pogodbe - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
Zmotno je tožnikovo stališče, da je do sklenitve kupne pogodbe za kmetijsko zemljišče, za katero je prodajalec (skladno z v letu 1975 veljavnim ZKZ) dal ponudbo, prišlo že s sprejemom ponudbe in pod odložnim pogojem njene odobritve. Gre namreč za stališče, ki se je oblikovalo šele po sprejemu SPZ v letu 2002 ter na podlagi drugačne zakonske ureditve postopka prodaje kmetijskih zemljišč kot je veljala v letu 1975. Pred tem pa je v sodni praksi veljalo, da s tem, ko ponudnik prejme izjavo upravičenca, da ponudbo, dano po določbah ZKZ, sprejema, prodajna pogodba še ni sklenjena, ampak prejem izjave o sprejemu ponudbe ponudniku nalaga le obveznost skleniti pogodbo z upravičencem, ki je pravico prednostnega nakupa pravilno uveljavil, slednjemu pa tudi zahtevek na sklenitev pogodbe.
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Tako nagrada nastane celo takrat, ko odvetnik še ni vložil tožbe ali vloge, a je za to že imel pooblastilo. Dejstvo, da je drugi toženec odvetnika pooblastil šele ob koncu postopka, na nastanek nagrade tako ne vpliva.
ZPP člen 17, 17/3, 30, 30/1, 32, 32/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti
Za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča je odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.
Prav tako je za vprašanje, kaj pomeni ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP, nerelevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4, 161, 161/1, 161/4, 161/5. ZKP člen 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - obramba pravice - varstvo upravičenih koristi - izključitev kaznivosti - poseg v čast in dobro ime - dokaz resničnosti - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - razlaga kazenskega zakona - logična razlaga - sistemska razlaga
Kljub temu, da peti odstavek 161. člena KZ-1 izrecno ne ponavlja besedila "kar lahko škoduje dobremu imenu" iz prvega odstavka navedenega člena, tako logična kot sistemska razlaga ne dopuščata drugega sklepa, kot da se obdolženec ob podanih zakonskih pogojih lahko ekskulpira kaznivosti (če dokaže resničnost izjav ali najmanj utemeljen razlog verjeti v resničnost) tudi glede zatrjevanja ali raznašanja objektivno žaljivih dejstev, saj sicer ne bi šlo za izpolnjenost zakonskih znakov po prvem odstavku 161. člena KZ-1 in že izhodiščno ne za kaznivo dejanje.
Pri navedbah v odgovoru na pritožbo nasprotne stranke (zasebne tožilke) v upravnem postopku gre za obrambo pravic, za katere se stranka (obdolženec) v postopku zavzema, oziroma varstvo njenih upravičenih koristi v konkretnem primeru.
Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - dvom v pravilnost vročitve - izvedenec grafološke stroke
Pritožnica vztraja, da na vročilnici ni njenega podpisa in da ji tožba v odgovor ni bila vročena, ker bi sicer nanjo odgovorila. V pritožbi predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke, česar brez svoje krivde prej kot v pritožbenem postopku ni mogla predlagati. Ker obstoja dvom, da je bila osebna vročitev tožbe prvi toženi stranki opravljena skladno z določili ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014332
ZNP člen 37. SPZ člen 77. ZPP člen 73, 73/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mejni spor - sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - hierarhija kriterijev za ureditev meje - močnejša pravica - pravni interes za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča
Ker se sodišče prve stopnje do številnih dokazov predlagateljic, s katerimi sta dokazovali svojo močnejšo pravico na spornem svetu, ni opredelilo, jima je odvzelo možnost enakega obravnavanja v postopku, hkrati pa je dejansko stanje glede dobrovernosti posesti spornega mejnega prostora ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je vplivalo na pravilno uporabo materialnega prava (kriteriji za ureditev meje iz 77. člena SPZ).
ZPP v četrtem odstavku 73. člena določa, da je potrebno pred izdajo sklepa o izločitvi pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva, ne predvideva pa vročitve navedene izjave sodnika v odgovor stranki, ki je predlagala izločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015104
ZIZ člen 274, 274/2. ZPP člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine - vrednost vozila - opredelitev do predloženih dokazov - sklep se ne da preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Zakon ne predpisuje kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve
Dokazni predlog z zaslišanjem zakonitega zastopnika je neprimeren, saj bi slednji lahko izpovedal le o tem, da mu je tožena stranka povedala, da so bila vozila odjavljena, kar pa še ne dokazuje, da so bila vozila res odjavljena. Poleg tega je imela tožena stranka možnost predložiti neposreden dokaz, tj. potrdilo pristojnega organa o odjavi vozil. Vendar tega ni storila. Zgolj predlagala je, da poizvedbe pri upravni enoti opravi sodišče po uradni dolžnosti. Takšen predlog pa ni dopusten, saj mora skladno z določbo prvega odstavka 226. člena ZPP stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb.
Utemeljena je pritožbena graja, da je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za terjatev v višini 1.075,62 EUR ni predložila nobenega dokaza, protispisno.
Ob uradnem preizkusu odločbe višje sodišče ugotavlja, da je podana kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane odločbe o kapitaliziranih zakonskih zamudnih obrestih odločalo dvakrat.
ZFPPIPP člen 290, 356, 356/3, 383, 383/6, 383/6-2. ZFPPIPP-C člen 88, 88/3.
postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - sprememba predračuna stroškov - stroški računovodenja - časovna veljavnost zakona
Določba, na katero se pritožnik sklicuje, v tej zadevi ne velja, saj je treba upoštevati tudi prehodno določbo k 383. členu ZFPPIPP (glej tretji odstavek 88. člena novele ZFPPIPP-C, ki določa, da v tem delu novela velja za tiste postopke osebnega stečaja, v katerih je predlog za začetek stečajnega postopka vložen po 14. 7. 2010). Ta stečajni postopek se je začel 9. 10. 2006. Poleg tega gre v tej zadevi za stečajni postopek nad podjetnikom. V tem je tudi bistvena razlika z zadevo, na katero je opozoril pritožnik. V zadevi, v kateri je višje sodišče odločalo s sklepom Cst 349/2012, je namreč sodišče vodilo postopek osebnega stečaja nad potrošnikom, ki se je začel 7. 9. 2011.