odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost usposabljanje policistov - poškodba policista pri športu - obvezni treningi policistov - delovna naloga policista - trening samoobrambe - nevarna dejavnost - športna dejavnost - pravila športa - kršitev pravil športne igre - judo - judo met
Škodni dogodek se je zgodil med izvajanjem judo meta, pri katerem bi moral tožnik pričo zagrabiti in jo preko desnega boka vreči na hrbet. Priča je pred metom tožniku povedala, da čuti bolečine in da naj je zato ne vrže z vso silo. Tožnik je začel izvajati met, ker pa ga ni izvajal s predvideno intenziteto, priče ni mogel zavrteti in vreči pred sebe, zato je pristala na njegovi desni nogi.
Tožnik je kot kršitev pravil juda opredelil napako svojega partnerja pri vadbi judo tehnik. Vsaka napaka pri vadbi tehnik juda, ki vodi v ponesrečen met, ne more biti protipravna, temveč je to lahko le napaka, ki jo je mogoče opredeliti kot predrzno, pretirano grobo, brezobzirno, agresivno in objestno.
Izvajanje običajnih športnih dejavnosti med usposabljanjem za delo policista ni nevarna dejavnost. Slednje velja tudi za izvajanje tehnik juda, saj iz te aktivnosti ob ustrezni previdnosti in varnostnih ukrepih ne izhaja večja škodna nevarnost. Judo lahko postane nevaren le zaradi spleta objektivnih okoliščin, v katerih se izvaja.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(2), 14/2-1(3), 17, 235, 235/2. ZIZ člen 46, 46/1, 46/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - identifikacijski podatki dolžnika - naslov dolžnika - sprememba naslova dolžnika - hipotekarni (realni) dolžnik - osebni dolžnik - domneva trajnejše nelikvidnosti - izvršilni postopek - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi lahko upnica terjala dolžnico šele v primeru, če ne bi bila poplačana v izvršilnem postopku proti realni dolžnici; pa tudi stališče, da dolžnica zato, ker iz tega razloga upnici ničesar ne dolguje, ni insolventna.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti - protipravnost dejanja
Smiselno zatrjevanje obtoženca, da oškodovanki ni mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, je neutemeljeno. Otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata biti podana komulativno. Že sam zakonodajalec je v prvem odstavku 173. člena KZ-1 predpisal starostno mejo pod katero otroku ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti razen, če je bilo dejanje storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti, ko dejanje ni protipravno. Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da oškodovanka ni bila z obtožencem primerljive starosti in očitana dejanja tudi niso ustrezala stopnji njene duševne in telesne zrelosti (bila je otrok v pravnem in dejanskem pomenu besede), kar je v izpodbijani sodbi podrobno in prepričljivo obrazloženo, privolitev oškodovanke v spolna dejanja, niti njena pobuda za to, ne more razbremeniti (ekskulpirati) obtoženca. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oz. varovanja njegovih koristi ne priznava privolitvene sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne prizna kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim.
Spremembo imetnika priključka ureja 35. člen Splošnih pogojev. Če se SODO in novi lastnik priključka dogovorita o vstopu novega lastnika v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, ni potrebno pridobiti novega soglasja za priključitev ter sklepati novih pogodb o priključitvi, temveč novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika (tretji odstavek). Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. Tožena stranka ni pridobivala novega soglasja za priključek, temveč je na podlagi soglasja, priloženega pogodbi, vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika priključka (izrecno je s tem soglašala tudi tožeča stranka). Dejansko je torej šlo za prenos pogodbe. Po določbi 122. člena Obligacijskega zakonika to pomeni, da je tožena stranka s tem postala imetnik vseh pravic in obveznosti odstopnika iz te pogodbe, torej tudi dogovora o obračunavanju električne energije po tarifi za nizko napetost.
Za odločanje o oprostitvi ali odlogu plačila sodne takse v obravnavanem primeru je bistveno vprašanje, ali bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma ali bi takojšnje plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost predlagatelja - samostojnega podjetnika posameznika - in ne vprašanje, kako to vpliva na sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj.
Datum, na katerega bi moral tožnik dolžno sodno takso plačati, je v času odločanja o pritožbi minil. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke zoper II. a) točko izreka ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tej točki spremenilo tako, da je tožeča stranka sodno takso za redni postopek po plačilnem nalogu VII Pg 242/2018 z dne 20. 4. 2018 dolžna plačati v paricijskem roku 15 dni po prejemu tega sklepa pritožbenega sodišča (smiselno tretji odstavek 14a. člena ZST-1).
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - zahteva za izločitev dokazov
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obširno, tehtno in prepričljivo odgovorilo na vse navedbe obrambe, v smeri izločitve že navedenih dokazov. Pri tem je pod točko 9. tehtno pojasnilo tudi, da dokazi v zadevi PP1/2009 niso bili pridobljeni nezakonito in zato ni potrebe po njihovi izločitvi, pri čemer se iz razlogov navedenih v točki 9. izpodbijanega sklepa, v obravnavani zadevi glede na določbe tretjega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku ne bodo smeli uporabiti.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - škoda
Niz ravnanj se presoja kot celota, kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Ugotovilo je, da so ravnanja tožene stranke (odvzemanje pristojnosti vodenja in koordinacije službe, odvzemanje delovnih nalog na področju javnih naročil ter namerno žaljenje tožnika in grobo ravnanje), usmerjena proti tožniku, predstavljala trpinčenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015418
ZPP člen 3, 3/3, 154, 212, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6, 286a, 302. ZASP člen 4, 4/2, 30, 30/1, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157/2, 157a, 157a/1, 157e, 157f. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
umik dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - prekluzija - pogoj nekrivde - kolektivna organizacija - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - fonogram - uporaba fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - poplačilna pravica - skupni sporazum - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški postopka- uspeh v postopku - izvršilni stroški
Stranka lahko kadarkoli umakne dokazni predlog, saj glede tega ZPP nima nobenih omejitev. Enak dokazni predlog lahko poda nasprotna stranka, vendar mora upoštevati pravila 286. člena ZPP o pravočasnem in pravilnem (substanciranem) predlaganju dokazov, vključno s pogojem nekrivde. ZPP instituta "povzemanja" dokaznih predlogov, ko ena stranka umakne dokazni predlog, druga stranka pa nato sama predlaga izvedbo istega dokaza, ne pozna. Zato je takšno procesno postopanje podvrženo presoji po merilih nekrivde.
V predmetni zadevi je tožnik v umiku navedel, da mu je tožena stranka plačala obveznost 5. 12. 2017 oziroma 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 23. 3. 2018. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik tožbo umaknil takoj po delnem plačilu vtoževane terjatve v smislu določil 158. člena ZPP.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - presoja vseh okoliščin - sodnik kot stranka v postopku - razlogi za izločitev sodnika
Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost.
V konkretnem primeru to pomeni, da je z vpisom pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi slednja postala tudi družbenik v subjektu vpisa in s tem imetnik poslovnih deležev v tem subjektu. Vpis spremembe družbenika in imetnika poslovnega deleža pri subjektu vpisa, ki je bil izveden z izpodbijanim sklepom, je zato zgolj posledica predhodno izvedene in v sodni register vpisane pripojitve. v skladu z odločbo 598. člena ZGD-1 pa po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1.
OZ člen 101, 110, 459, 459-1, 459-2, 468, 468/1, 468/1-2.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - plačilo kupnine - stvarne napake - ugovor neizpolnitve - glavna obveznost - stranska obveznost - zmotna uporaba materialnega prava
Ugovor sočasnosti izpolnitve je mogoče uveljavljati le v zvezi z glavno obveznostjo, ne pa glede stranskih obveznosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK00014231
KZ-1B člen 94, 94/3. ZIKS-1 člen 20, 20/6.
zastaranje izvršitev kazni - zadržanje zastaranja - beg obdolženca - nastop kazni zapora - sprememba kazenskega zakona
Stališče, da je že določba KZ-1, veljavna pred novelo KZ-1C vsebovala primer, da zastaranje izvršitve kazni ne nastopi, če je obsojenec nedosegljiv oz. na begu pred nastopom kazni, ni pravilna. Določba 94. člena KZ-1 je bila jasna in ni dopuščala različnih interpretacij. Dopolnitev določbe 94. člena KZ-1 ni bila predlagana zaradi „boljše interpretacije“, ampak „z vidika boljšega spoštovanja načela pravne države iz 2. člena Ustave RS (pravna obveznost izvrševanja pravnomočnih kazenskih sodb) ter vsaj v delu tudi interesa do spoštovanja osebnega dostojanstva žrtev kaznivih dejanj“, kot je navedeno v predlogu novele KZ-1C.
Določbi prvega odstavka 56. člena KZ-1 ter šestega 524. člena ZKP ne dajeta podlage za stališče, da je obsojenec nastopil in začel prestajati zaporno kazen že s trenutkom odvzema prostosti. To stališče je nevzdržno, saj bi pomenilo, da se v vseh primerih, ko je bila obsojencem začasno odvzeta prostost (pridržanje, pripor) pred ali po pravnomočnosti sodbe, šteje, da so že nastopili kazen in je nastopila situacija in 3. odstavka 94. člena KZ-1. To je nazadnje v nasprotju s 6. odstavkom 20. člena Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki jasno določa začetek prestajanja zaporne kazni (od dneva, ko se obsojenec zglasi v zavodu oz. od dneva, ko je v zavod priveden).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - nova zaposlitev
Tožniku, ki se je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu, ni dopustno priznati razlike v plači med plačo pri novem delodajalcu in plačo pri toženi stranki.
izločitev dokazov - upravičeni predlagatelj - stranki postopka - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Izločitev dokazov lahko predlagata stranki postopka, to sta tožilec in obdolženec. Pravna oseba, ki se v kazenskem postopku obravnava kot prejemnica premoženjske koristi, ni upravičena predlagati izločitve dokazov.
neupravičena pridobitev - odsotnost pravne podlage za obogatitev - sklep o poplačilu
Sklep o poplačilu ne predstavlja le naloga računovodstvu za izplačila prednostnim in drugim upnikom, ampak z njim izvršilno sodišče po razdelitvenem naroku odloči o tem, kateri upniki, katere terjatve, v kakšni višini in po kakšnem vrstnem redu se poravnajo. Glede na navedeno sklep o poplačilu iz 208. člena ZIZ po pravilnem stališču izpodbijane sodbe predstavlja veljavno podlago za premik premoženja v sfero prve toženke.
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - vandalizem
Objekt varstva pri kaznivem dejanju - poškodovanje tuje stvari je premoženje (lastninska pravica), v katerega pa v obravnavani zadevi ni bilo poseženo v obsegu in na način, da bi to terjalo kazenskopravno intervencijo. Sodišče je torej na podlagi velikosti zapisa grafita in uporabo trajnih (nepralnih) barv zmotno ocenilo, da je bil zunanji izgled stavbe trgovskega centra oškodovane družbe prizadet do te mere in na takšen način, da to ustreza zakonskemu znaku poškodovanja tuje stvari. To ne drži. Da je neka stvar poškodovana, mora biti okrnjen njen funkcionalni namen, kar pa v predmetni zadevi z ničemer ni izkazano.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 53.
nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - pavšalna navedba
Odmera stroškov in nagrade sodnemu izvedencu za geodezijo je v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Izvedenec je v stroškovniku navedene storitve dejansko opravil, kar je razvidno iz sodnega spisa, in zneske storitev priglasil na podlagi Pravilnika. Pritožnica navedb o tem, kateri zneski stroškovnika naj bi bili načelni ter obstoj katerih opravil naj bi bil vprašljiv, ne konkretizira. S pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Odločitev sodišča prve stopnje je utemeljena z določili Pravilnika, zato so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke v tem delu neutemeljene.
ZGD-1-UPB3 člen 609, 609/2. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 3, 4.
poravnalni odbor - nagrada članom poravnalnega odbora
V obravnavani gospodarsko nepravdni zadevi je bil v skladu z drugim odstavkom 609. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) oblikovan petčlanski poravnalni odbor, ker je bila pri pripojitvi udeležena tudi družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu. Vendar je to dejstvo prvostopenjsko sodišče pri odmeri nagrade prezrlo in je nagrado članom napačno odmerilo, ker pri odmeri ni upoštevalo merila iz 3. člena Pravilnika in nagrade vsakega člana poravnalnega odbora, ki ji bil oblikovan v širši sestavi, ni povišalo še za 25 %.