zamudna sodba - pritožbeni razlog - plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožnici poravna terjatve iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov prehrane med delom, plače in regresa za letni dopust, pritožbenih navedb o delnem plačilu ni mogoče upoštevati, saj iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
Ob upoštevanju teritorialne razdeljenosti trga in omejenega števila ponudnikov koncesijskih storitev (dejavnost lekarništva) je treba upoštevati, da je koncesionarju z odvzemom koncesije in podelitvijo koncesije drugemu koncesionarju, dejansko onemogočen ponovni vstop na trg in s tem opravljanje dejavnosti. V tem primeru bi torej neutemeljeno odpovedana koncesijska pogodba povzročila nepovratno stanje, katerega nastanek želi tožeča stranka preprečiti prav s predlagano začasno odredbo.
Čas, za katerega je delavcu priznan obstoj delovnega razmerja s pravnomočno sodbo (čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), se upošteva pri uveljavljanju jubilejne nagrade kot čas, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu.
Edino pravno sredstvo, ki je dopustno zoper izdani plačilni nalog po ZST-1 je ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (5. odstavek 34. člena ZST-1). Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse je utemeljena le v primeru, da sodišče ugodi ugovoru, da je taksa napačno odmerjena ali že plačana.
Ker je bila tožeča stranka opozorjena na posledice neplačila sodne takse in sodne takse ni plačala v roku, določenem v sklepu z dne 25. 10. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se šteje tožba za umaknjeno.
ZPP člen 318. ZDR člen 131, 131/4, 161, 162, 162/1.
zamudna sodba – regres za letni dopust
Tožnik, ki se je pri toženi stranki zaposlil 1. 6. 2005, je po šestih mesecih nepretrganega dela (2. 12. 2005) pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in s tem do celotnega regresa za letni dopust za to leto, četudi pri toženi stranki ni bil zaposlen celo leto.
ZDR člen 235, 235/2. ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 18, 18/1, 24.
sprememba delodajalca – začasni prevzem – mirovanje pravic – odškodnina za čas odpovednega roka – odpravnina
Tožeče stranke so v času veljavnosti ZTPDR začasno prešle k drugotoženi stranki, v tem času jim je delovno razmerje pri prvotoženi stranki mirovalo. Pri presoji njihovega pravnega položaja je zato bistveno, ali so imele pravico do vrnitve k prvotoženi stranki in ali je potreba po opravljanju njihovega dela pri prvotoženi stranki prenehala, saj bi bile v tem primeru upravičene do nadomestila plače za čas odpovednega roka in do odpravnine po 2. odst. 235. člena ZDR.
V obravnavanem sporu se ne uporablja določba 118. čl. ZDR (o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), ker ne gre za spor o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik eINS člen 4, 6, 7, 7/1. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
napačen pravni pouk - vlaganje pritožbe v elektronski obliki
Napačen (pomanjkljiv) pravni pouk stranki ne more škodovati. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba pravno sredstvo šteti za pravilno vloženo. Dolžničin odvetnik je torej pridobil že pred 1.1.2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 1.1.2011 še ni iztekel, s 1.1.2011 zato ni mogel te pravice izgubiti.
Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrek sklepa – obrazložitev sklepa – pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
zamudna sodba – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi – vročilnica – vročitev pravni osebi
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na nasprotje med ugotovljenimi dejstvi prvostopenjskega sodišča in predloženimi dokazi v tistem delu, ko se sklicuje na dokaze, na podlagi katerih naj bi tožeča stranka isto škodo utemeljevala v kazenskem postopku. Tožena stranka se pri utemeljitvi navedenega nasprotja med dokazi in zatrjevanimi dejstvi ne more sklicevati na dokaze, ki jih je sama predložila šele v pritožbi, saj na ta način zgolj uveljavlja nedopusten pritožbeni razlog izpodbijanja dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki temeljijo na trditveni podlagi tožeče stranke v tožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0064519
OZ člen 131. ZPSZ člen 1, 2, 2/1, 2/2, 5, 12. ZPPOSZ člen 1.
odškodninska odgovornost države – privatizacija Slovenskih železarn
Osnova za privatizacijo Slovenskih železarn d.d. (SŽ) je ZPSZ, z ZPPOSZ pa je država prevzela večino obveznosti SŽ in jim dodelila državno pomoč. Ne en ne drugi zakon niti časovno niti postopkovno podrobneje ne predpisujeta nivoja in načina prodaje. Pravilno je stališča sodišča prve stopnje, da 2. odst. 2. člena ZPSZ ureja privatizacijo delnic, katerih imetnica je bila tožena stranka in ne tožeča stranka. 1. odst. 2. člena ZPSZ izrecno določa, da je privatizacija po tem zakonu prodaja delnic SŽ, to pa so delnice holdinga in ne (deleži) odvisnih družb. Tožena stranka je imela delnice le v SŽ, SŽ pa so bile imetnice deležev v odvisnih družbah. Iz navedenega pa izhaja, da je zakon kot način privatizacije določil primarno prodajo delnic SŽ, ne pa prodajo odvisnih družb.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik je pri toženi stranki zaposlen kot policist. Glede na status in specifičnost tega dela je tožena stranka zahtevala, da zaposleni poskrbijo za osebno urejenost. Zato je tožnikovo ravnanje, ko je pred nastopom dela prišel v službo in nameraval opraviti osebno higieno v prostorih tožene stranke, ki so bili za to namenjeni in je takšno uporabo tožena stranka tudi dopuščala, šteti kot ravnanje v povezavi z opravljanjem njegovih službenih dolžnosti in torej v funkcionalni zvezi z delom.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.
komisijska prodaja - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
Ker pa je prvotožeča stranka od tožene stranke, s katero ni bila v razmerju prodajne pogodbe, uveljavljala zahtevek iz naslova garancije za brezhibno delovanje prodane stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo ugovoru tožene stranke, da ni pasivno legitimirana za takšen zahtevek.
odpravnina – odpoklic s funkcije – krivdni razlog – predsednik uprave – pogodba o poslovodenju
Za odgovor na vprašanje, ali je uprava poročala nadzornemu svetu o vsem, kar je bilo bistveno in zahtevano, kot tudi za ugotavljanje drugih dejstev, ki so bistvena za odločitev, predlagani dokaz z zaslišanjem člana uprave in namestnika predsednika uprave ni primeren, primernejši dokaz je bilo zaslišanje člana nadzornega sveta. Ta dokaz je sodišče izvedlo, saj je zaslišalo namestnico predsednika nadzornega sveta tožene stranke. Njeni izpovedi je verjelo, saj ni neverodostojna zgolj zato, ker je bila članica nadzornega sveta tožene stranke (in ker naj bi morala opravičiti odpoklic tožnika s funkcije predsednika uprave).
Tožnik – predsednik uprave – je s tem, ko ni predložil zahtevanih poročil in ko ni pridobil predhodnega soglasja nadzornega sveta za financiranje posameznih poslov, kršil naloge poslovodenja, določbe zakona in pogodbe o zaposlitvi. Ta kršitev je hujša in zadošča za zaključek, da je tožena stranka dokazala obstoj razlogov za odpoklic, ki so v sferi tožnika, tako da tožnik do vtoževane odpravnine (za primer odpoklica brez upravičenih razlogov) ni upravičen.
149. čl. ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu presoja samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno sodišče torej v skladu s tem načelom presoja le vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in le v obsegu, ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po 31. in 32. čl. ZZK-1 in ali iz njega izhaja, da je to nično. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
Glede na pravnomočno odločitev, da je bila pri prehodu na nov plačni sistem plača tožnice pravilno prevedena, tožnica v novem sodnem postopku, v katerem izpodbija sklep tožene stranka o napredovanju v višji naziv in višji plačni razred, ne more več izpodbijati zakonitosti prevedbe.
Glede na to, da znaša vtoževana razlika v plači mesečno približno 70,00 EUR, se kot vrednost spornega predmeta upošteva višina triletnega zneska, torej 2.520,00 EUR.
navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – nedopustne pritožbene novote
V pritožbi zatrjevana dejstva, da bo tožnica porabila prihranke za popravilo zob in za napeljavo centralnega ogrevanja v stanovanju ter da ima zdravstvene težave in s tem v zvezi povečane izdatke, so nedovoljene pritožbene novote, saj teh trditev v predlogu ni podala, čeprav bi to lahko storila.