ZKZ člen 2, 3, 11, 11/1. ZPN člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 12, 12/2.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev lastninske pravice - namenska raba nepremičnine
Dejstvo, da sedaj na spornih nepremičninah stojijo določeni objekti, ne omogoča zaključka ali so ti objekti obstojali tudi v času uveljavitve ZSKZ, torej dne 11. 3. 1993, toženka pa ob upoštevanju pravočasnih trditev in predloženih dokazov ni uspela dokazati, da bi na nepremičninah, ki se nahajajo ob lovskem domu (kateri ni predmet tega pravdnega postopka) obstojali takšni objekti – stavbe, zaradi katerih zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče ali da je bila za sporne nepremičnine predlagana sprememba njihove namembnosti.
ZPP člen 286b, 311, 311/1, 362, 362/2. OZ člen 288, 335, 335/3, 364, 364/2.
zapadlost terjatve – zastaranje – ugovor zastaranja – prepozen ugovor zastaranja – pritožbeni ugovor zastaranja – ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju – pretrganje zastaranja relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vračunavanje obresti in stroškov
Bistvena značilnost ugovora zastaranja je, da se sodišče na zastaranje ne sme ozirati, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Zastaranje zato učinkuje šele, ko dolžnik poda izjavo, da ugovarja zastaranje. Ugovor sam pomeni torej materialnopravno pomembno dejstvo in je hkrati trditev in dokaz tega dejstva. Zato je tudi sodna praksa (potem, ko je ZPP ukinil dopustnost novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku) zavzela enotno stališče, da predstavlja pritožbeni ugovor zastaranja nedovoljeno novoto, razen če stranka izkaže, da ga brez svoje krivde v prvostopnem postopku ni mogla navesti. Na enak način je potrebno presojati dopustnost tega ugovora v ponovljenem postopku po 2. odstavku 362. člena ZPP.
Cenitev S. S. za navedeno zadevo ne more biti odločilno, ker je njegova cenitev opravljena po naročilu pritožnika, stečajna upraviteljica pa je tudi pojasnila, da omenjeni premičnega premoženja stečajnega dolžnika nikoli ni videl, kar pomeni, da njegovo mnenje že iz tega razloga ne more biti verodostojno. Zato so vse upnikove razlage v zvezi s tem neupoštevne. Med drugim tudi njegove trditve, da cenitve I. Č. ni mogoče sprejeti že zato ne, ker je del opreme označil z vrednostjo 0. Pritožbeno sodišče v njegovo cenitev nima pomislekov, posebno še, ker je to cenitev upniški odbor v celoti sprejel. Vsekakor je v bistveno, da je upniški odbor za omenjeno prodajo premičnega premoženja podal svoje soglasje. Izpodbijani sklep je tako v skladu z določbo, ki se nanaša na soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe.
Zgolj popolno poplačilo posameznega upnika z izpodbijanim dejanjem še ne zadostuje za izkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti dejanja, saj mora biti hkrati izkazan tudi negativni učinek na stečajno maso. Objektivna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja bodočega stečajnega dolžnika, je zmanjšanje njegovega premoženja - bodoče stečajne mase. ZPPSL tega sicer ne pove naravnost, izhaja pa to iz njegovega prvega odstavka 125. člena.
Opredelitev asignacije kot običajnega načina poplačila ni možna z dokazovanjem poravnave večjega števila obveznosti na takšen način, pač pa samo z dokazovanjem, da je bilo plačilo z asignacijo dogovorjeno že ob sklenitvi posla.
razpravno načelo – pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti
Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, trditve pa morajo biti podane v postopku pred sodiščem, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.
V primeru, da že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, bi posredovanje sodišča v smislu ponovnih opozoril, prizadelo pravico nasprotne stranke do nepristranskosti sodišča.
načelo specialnosti – soglasje pristojnih pravosodnih organov Nemčije
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek tudi zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih organov Nemčije, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v Nemčiji prijet in predan slovenskim organom pregona.
Ker v postopku prisilne hospitalizacije nagrada ni določena v nespremenljivem znesku ali razponu, temveč je odvisna od vrednosti spornega predmeta, uporaba opombe 3 (5) tretjega dela ZOdvT, ki ureja zgolj znižanje nagrade za primere, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti ali v razponu, ne pride v poštev.
Ker se stanje v zemljiškoknjižnem dovolilu ne ujema s stanjem v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje predlog za vpis lastninske pravice pravilno zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021152
KZ člen 24, 24/3, 36, 36/2, 38, 47, 47/2, 47/2-2, 49, 49/1, 95, 95/1, 96, 96/2, 69, 122, 196, 196/3, 196/4. KZ-1 člen 7, 7/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/4, 383, 386. ZPSPD člen 5, 5/2. Uredba ES št. 273/2004 člen 3, 3/1, 3/2, 3/6.
neupravičen promet z mamili - odvzem premoženjske koristi – predhodne sestavine za prepovedane droge - promet anhidrida ocetne kisline (AOK) – zavrnitev predloga za zaslišanje priče – zaporna kazen – enotna kazen
Za odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 95. člena KZ mora biti njena pridobitev/nastanek enako kot kaznivo dejanje, izkazana in ne domnevana.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068513
SZ člen 7, 7/1, 22, 26, 31, 31/1. ZTLR člen 15, 15/2. ZOR člen 218. ZPP člen 7, 7/1, 443, 443/1, 448, 448/1.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – stroški upravljanja in obratovanja stavbe – nujna gestija – sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – razpravno načelo – dolžnost navajanja dejstev in zbiranja dokazov
Izračun izvedenca gradbene stroke, izdelan v pravdnem postopku, ne more nadomestiti zakonsko predvidenega načina določitve solastninskih deležev, kot podlage za obračun (delilnik) stroškov obratovanja in upravljanja v večstanovanjski stavbi.
Ker je bila pogodba o upravljanju sklepana za celotno sosesko, bi se lahko kot zadostna večina za veljavno sklenitev pogodbe upošteval delež solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico vrednosti posamezne stanovanjske hiše in ne vse soseske. Določili 1. odstavka 31. člena SZ in 2. odstavka 15. člena ZTLR namreč nista omogočali, da bi bil upravnik v posamezni večstanovanjski stavbi izbran z večino solastniških deležev celotne soseske, temveč je bilo treba soglasje doseči v okviru posamezne stanovanjske stavbe oz. večstanovanjske hiše - to pa je bila tista hiša, ki je imela dve ali več stanovanji in eno hišno številko (1. odstavek 7. člena SZ).
Zahtevana popolnost trditvene podlage tožbe terja, da pravdna stranka sama jasno, pregledno in nedvoumno poda ustrezne trditve in tudi pojasni vse oziroma vsak posamičen predlagani dokaz. Še posebej to velja v sporih, ko gre za izterjavo več različnih vrst stroškov po posameznih časovnih obdobjih. Sodišča ne bremeni raziskovalna dolžnost v primeru obsežne listinske dokumentacije, iz katere ni mogoče prima facie ugotoviti trditvene zaključke tožeče stranke, ki se sklicuje tudi na takšne listinske dokaze, na podlagi katerih ni mogoče niti napraviti logičnih oziroma ustreznih matematičnih zaključkov.
nujna pot – lokacijska informacija – zazidalni načrt – pred postopkom pridobljeno izvedensko mnenje – ugovarjanje pred postopkom pridobljenemu izvedenskemu mnenju
Iz lokacijske informacije za parcelo št. 254/16 k.o. P. izhaja, da je navedena parcela opredeljena kot stavbno zemljišče, znotraj poselitvenega območja naselja F.-P., vendar je hkrati tudi navedeno, da namenska raba po planu še ne pomeni možnosti gradnje objekta. Iz navedene lokacijske informacije izhaja še, da za parcelo št. 254/16 k.o. P. velja sprememba zazidalnega načrta F.-P. Torej navedena parcela leži na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, zazidalni načrt pa točno določa lokacije, kjer je možna gradnja objektov. To pa pomeni, da predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da je na dotični parceli možno graditi objekt. To dejstvo bi lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 254/16 k.o. P. Tega nista storila, zato je, glede na sedanje stanje stvari, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljanega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno tj. v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje v stečaju – izpodbojna pravna dejanja – objektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika – načelo sočasnosti izpolnitve
Z izpodbojnim zahtevkom je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov izpolnitvenega pravnega dejanja, ki temelji na sklenjeni dvostranski pogodbi, le v primeru, da je imel razpolagalni pravni posel (v obravnavanem primeru izpolnitev denarne obveznosti na podlagi nakazila) za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
Zaradi načela sočasnosti izpolnitve pri dvostranskih pogodbah, v primeru, ko upnik dokaže, da je sočasnost izpolnitve obstajala, stečajni dolžnik s tožbo na izpodbijanje razpolagalnega pravnega posla plačila zaradi zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 68, 68/1, 68/2, 164. ZGD-1 člen 495, 496, 498, 498/3. OZ člen 86, 86/2, 1028.
prerekanje terjatev – verjetno izkazana terjatev – poroštvo – ohranjanje osnovnega kapitala – vračilo prepovedanih plačil – posojila družbi namesto lastnega kapitala – načelo ohranjanja osnovnega kapitala – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Namen 495. člena v povezavi s 496. členom ZGD-1, da se vzpostavi obveznost vračila prepovedanih plačil, vendar samo v razmerju proti družbeniku. S 495. členom ZGD-1 je prepovedano plačilo dolžnikovemu družbeniku in če je tako plačilo kljub temu opravljeno, ga je dolžan družbenik skladno s 496. členom ZGD-1 vrniti. To pomeni, da bi imel dolžnik v primeru plačila po poroštvu terjatev do družbenika iz dveh pravnih naslovov: iz naslova poroštva po 1028. členu OZ in iz naslova vračila prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1. Prepovedano je (gospodarsko gledano) neodplačno razpolaganje v korist družbenika.
Vročilnica je dokaz o vročitvi pošiljke (osebno ali po fikciji), ta dokaz pa je mogoče ovreči zgolj z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pošiljke.
ZDR člen 235, 235/2. ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 18, 18/1, 24.
sprememba delodajalca – začasni prevzem – mirovanje pravic – odškodnina za čas odpovednega roka – odpravnina
Tožeče stranke so v času veljavnosti ZTPDR začasno prešle k drugotoženi stranki, v tem času jim je delovno razmerje pri prvotoženi stranki mirovalo. Pri presoji njihovega pravnega položaja je zato bistveno, ali so imele pravico do vrnitve k prvotoženi stranki in ali je potreba po opravljanju njihovega dela pri prvotoženi stranki prenehala, saj bi bile v tem primeru upravičene do nadomestila plače za čas odpovednega roka in do odpravnine po 2. odst. 235. člena ZDR.
V obravnavanem sporu se ne uporablja določba 118. čl. ZDR (o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), ker ne gre za spor o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik eINS člen 4, 6, 7, 7/1. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
napačen pravni pouk - vlaganje pritožbe v elektronski obliki
Napačen (pomanjkljiv) pravni pouk stranki ne more škodovati. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba pravno sredstvo šteti za pravilno vloženo. Dolžničin odvetnik je torej pridobil že pred 1.1.2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 1.1.2011 še ni iztekel, s 1.1.2011 zato ni mogel te pravice izgubiti.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.