Niti sklep sodišča, niti pogodba o prodaji nepremičnine z dne 11.3.2002 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in tožnico kot kupcem, ne more nadomestiti veljavne najemne pogodbe, sklenjene med tožencem in vsakokratnim najemodajalcem. Z navedenima listinama ni mogoče dokazovati obstoja najemnega razmerja. Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe.
Določba 4. odst. 112. čl. SZ-1 se nanaša na rok za izselitev, ki velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primerih izselitve iz stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
ustanovitev nujne poti - sprememba predloga za ustanovitev nujne poti
Sprememba predloga za ustanovitev nujne poti v pripravljalni vlogi ne predstavlja prave spremembe predloga, ker tudi v tej vlogi primarno predlagana trasa nujne poti poteka po istih zemljiščih, kot so navedena v osnovnem predlogu za dovolitev nujne poti.
Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Če v okviru predloga (to velja tudi za v vlogi z dne 27.8.2010 navedeno traso primarnega predloga poti) takšne nujne poti ni mogoče določiti, sodišče predlog zavrne. Nujna pot predstavlja najugodnejšo in za tuje nepremičnine najmanj obremenjujočo potno povezavo med javnim potnim omrežjem in predlagateljevo nepremičnino.
S tem, ko sodišče ni obrazložilo, zakaj je dokaze zavrnilo, je storilo kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pri čemer pritožba, izrecno opozarja na neizvedbo teh dokazov. Nadalje je ostala neocenjena izpovedba tožeče stranke, kar predstavlja formalno in vsebinsko očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
Za dodatno zaslišanje izvedenca, da se odpravi nejasnost, nepopolnost, protislovje in dvom o pravilnosti mnenja, ni potrebna pobuda strank. Pisno mnenje in zaslišanje izvedenca (in v okviru tega tudi morebitno soočenje izvedencev) predstavljata enoten dokaz. Ker je takšen dokaz tožeča stranka predlagala (in ga ni umaknila), je naloga sodišča, da v skladu s 254. členom ZPP z zaslišanjem izvedenca odpravi pomanjkljivosti.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – izguba vida – izguba zob
Odmera nepremoženjske škode.
Tožnik ima res prizadet vid na enem očesu, kar pomeni znatno prikrajšanje, vendar pa se omejitve nanašajo le na tiste dejavnosti, ki zahtevajo popoln vid, medtem ko na ostale ne. Zato je treba prisojeno odškodnino primerjati z odškodninami v primerih, ko so oškodovanci deloma omejeni v določeni sferi dejavnosti, ne pa v celoti.
vpis lastninske pravice – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Iz zemljiškoknjižnega dovolila izhaja, da nasprotna udeleženka dovoljuje vknjižbo na dveh novonastalih parcelah v skupni izmeri 2.153 m2, ki bosta še nastali po parcelaciji parc. št. 899/2 in 899/3 k.o. D., pri čemer sta se pravdni stranki zavezali točno opredeliti oznako in izmeri novonastalih parcel z aneksom k menjalni pogodbi. To pa pomeni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo prve alineje 1. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1, saj vsebina vpisa, ki se je z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevala, ni dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZPP člen 180. ZDSS-1 člen 19.
primernost izvršilnega naslova – izvršilni naslov – sodba delovnega in socialnega sodišča – pravice iz delovnega razmerja
V skladu z določilom 180. člena ZPP, ki se po določbi 19. člena ZDSS-1, ki velja od 1. 1. 2005, uporablja tudi za postopek v delovnem sporu, je za tožbo poleg opredelitve pravdnih strank bistveno, da dolžnik natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Če gre za dajatveni zahtevek, mora ta zagotavljati ustreznosti izvršilnega naslova, da bo v izvršilnem postopku sodišču nedvomno in brez nadaljnjega pravnega sklepanja razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
sodna taksa za tožbo – prepozno plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo dne 28.6.2010. To pomeni, da je petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse potekel dne 13. 7.2010. Tožeča stranka pa je dolžno sodno takso plačala šele 16.7.2010, kar je prepozno. Na podlagi navedenih dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je materialnopravno pravilno odločilo, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge, v primeru ko banka devizne vloge ne more izplačati, niti posledično z vprašanjem pravnega nasledstva nekdanje SFRJ.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – odvetnik – pravniški državni izpit
Ker tožnica predloga za obnovo postopka ni vložila po odvetniku in ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka utemeljeno kot nedovoljen zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068270
ZOZP člen 41.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nezavarovano vozilo – regresna terjatev slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila – lastnik nezavarovanega vozila kot oškodovanec – odgovornost zavarovalnega združenja
Lastnik vozila je izgubil pravico do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti (tudi za lastno negmotno škodo), ker je opustil obveznost, da po določbah ZOZP obvezno zavarovanje sklene. Na podlagi določbe 41. čl. ZOZP bi namreč sicer Združenje od lastnika (tj. tožnik) naknadno izterjalo (prej njemu) plačano odškodnino.
podjemna pogodba – prevzem del – plačilo po dejanski porabi materiala
Prevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da izpolni svojo obveznost. Za prevzem del po podjemni pogodbi zadostuje prevzem s konkludentnim ravnanjem, v konkretnem primeru z uporabo terase.
Kadar je med strankama izrecno dogovorjeno plačilo po dejanski porabi materiala in dejansko opravljeni storitvi, tak dogovor izključuje uporabo določbe 3. odstavka 643. člena OZ.
ZGD člen 230, 240. ZFPPod člen 25. OZ člen 111. ZGD-1 člen 233.
vračilo prepovedanih plačil – aktivna legitimacija delničarja – izbris družbe iz sodnega registra
Zaradi posebne korporacijsko pravne narave zahtevka na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD, zaradi namena instituta (ohranitev kapitala družbe in preživetje družbe) ter zaradi posebne narave vrnitvenih zahtevkov (vračilo delnic izbrisane družbe ni več mogoče) se izkaže, da četudi tožeča stranka zatrjuje, da je univerzalna pravna naslednica izbrisane družbe, je pravica družbe na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD z izbrisom družbe, ugasnila. Institut vračila prepovedanih plačil je namenjen zgolj obstoječim družbam in ne delničarjem izbrisane družbe.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke – nadaljevanje prekinjenega postopka
V kolikor naj bi prišlo do prevzema postopka (bodisi s strani dedičev samih ali pa s pozivom sodišča) in posledično do odločitve, da se postopek nadaljuje, še preden je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, kdo je dedič umrle stranke, mora sodišče vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešiti samo. Pri tem ne zadostuje zgolj ugotavljanje kroga oseb, ki bi morebiti lahko prišle v poštev kot dediči, ampak gre za ugotovitev, ki je podobna rešitvi predhodnega vprašanja in pri kateri ne sme biti dvomov v njeno pravilnost.
ZOR člen 170, 170/1, 172, 172/1, 376. ZGD člen 476.
zastaranje odškodninske terjatve upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev
Odškodninska terjatev nepoplačanega upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev oz. organa upravljanja pri dajanju navodil za vodenje poslov odvisne družbe zastara v treh letih.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068215
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/1.
dogovor o skupni gradnji – posebno premoženje – skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca
SPZ določa, da zakonec, ki vlaga v premoženje drugega zakonca, ob odsotnosti ustreznega dogovora (pogodbe), pridobi do tega zakonca le obligacijski ne pa stvarnopravni zahtevek. Vendar pa je bila hiša nesporno zgrajena v času trajanja ZTLR. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Ima pa zakonec, čigar nepremičnina je z vložki iz skupnih sredstev spremenila svojo identiteto, pravico do večjega deleža na skupnem premoženju.