ZFPPIPP člen 58, 58/2, 62, 66, 66/1,121, 121/1, 121/3. ZPP člen 325, 325/1.
subsidiarna uporaba pravil ZPP v insolvenčnem postopku – preizkus terjatev – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev
V postopku zaradi insolventnosti je z zakonom določena podrejena (subsidiarna) uporaba pravil pravdnega postopka. To pomeni, da se lahko zgolj glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso izrecno urejena, smiselno uporabljajo določbe ZPP.
zapadlost terjatve - predložitev garancij – jamčevanje za napake – potek garancijskega roka – časovna omejenost ponudbe - pogoj
Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil (smiselno: postane brezpredmeten), je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar pridobi upnik pravico zahtevati takojšnjo izpolnitev.
Ponudba v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika le do izteka tega roka.
izvršba na podlagi tuje odločbe - uporaba tujega prava – zastaranje – tuja valuta
Izdaja odločbe pristojnega organa, na podlagi katere nastopijo določene pravne posledice, je pravno dejanje, zato je potrebno v skladu z 8. členom ZMZPP za presojo zastaranja terjatev iz nemških odločb upoštevati nemško pravo, to je Burgerliches Gesetzbuch (BGB), ki ga je uporabilo tudi nemško sodišče pri izdaji odločb, ki predstavljajo izvršilni naslov.
Tečajne liste so javno objavljene in dostopne, zato je preračun terjatve preverljiv, upnikov izvršilni predlog pa zaradi tega, ker izvršilnemu predlogu ni priložil tečajne liste, ni nepopoln.
ustanovitev nujne poti - sprememba predloga za ustanovitev nujne poti
Sprememba predloga za ustanovitev nujne poti v pripravljalni vlogi ne predstavlja prave spremembe predloga, ker tudi v tej vlogi primarno predlagana trasa nujne poti poteka po istih zemljiščih, kot so navedena v osnovnem predlogu za dovolitev nujne poti.
Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Če v okviru predloga (to velja tudi za v vlogi z dne 27.8.2010 navedeno traso primarnega predloga poti) takšne nujne poti ni mogoče določiti, sodišče predlog zavrne. Nujna pot predstavlja najugodnejšo in za tuje nepremičnine najmanj obremenjujočo potno povezavo med javnim potnim omrežjem in predlagateljevo nepremičnino.
Tožnik nima podlage, da zahteva od pravnih naslednic prevzemnikov razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja le-te s strani prevzemnikov, saj so bili razlogi za neizpolnjevanje v tožbi zatrjevanih obveznosti, ki so bile prevzete s pogodbo, na njegovi strani.
razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – vnaprej natisnjena vsebina pogodbe – vrednost stvari ob prenehanju pogodbe o operativnem leasingu – uporaba leasing vozila
239. čl. OZ leasingojemalca obvezuje, da vozilo uporablja s skrbnostjo dobrega gospodarja in po izteku pogodbe vozilo vrne v stanju, ki odraža običajno uporabo, predvideno v leasing pogodbi. Leasingojemalčeva neskrbna uporaba vozila predstavlja kršitev pogodbe in utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost ter uporabo 2. odstavka 239. čl. Obligacijskega zakonika.
Osnovna leasingojemalčeva dolžnost (poleg plačila najemnine) je skrbna uporaba vozila. Z načinom uporabe vozila leasingojemalec ne more doseči, da bo ob prenehanju pogodbe vozilo imelo v naprej določeno vrednost, ker ohranjenost vozila ni edino merilo za določitev njegove vrednosti. Na vrednost rabljenega vozila poleg njegovega stanja vplivajo tudi razmere na trgu: ponudba in povpraševanje, lahko tudi povpraševanje po določeni znamki ali tipu vozila, splošna gospodarska situacija …., ki so po naravi stvari lastnikov in ne leasingojemalčev riziko.
Tožnica lahko s tožbo za razveljavitev sodne poravnave zahteva zgolj razveljavitev sodne poravnave, ne more pa zahtevati ugotovitve ničnosti oziroma uveljavljati ničnostnih razlogov. Sklenjena sodna poravnava že
per se
vsebuje presojo sodišča, da sporazum strank ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in morali.
Tožnica v obravnavanem postopku uveljavlja 1/2 solastninski delež, medtem ko je v postopku, ki se je končal s sodno poravnavo, na isti nepremičnini in na isti dejanski in pravni podlagi uveljavljala 1/3. Tožbeni zahtevek sicer ni
identičen
z zahtevkom, ki je bil predmet sodne poravnave, vendar pa gre za logično izključujoč zahtevek (
argumentum a fortiori: a maiore ad minus
), zato je vtis, da o stvari ni bilo odločeno vsaj za 1/6 sporne nepremičnine, zgolj navidezen.
odškodninska odgovornost – pravno priznana nepremoženjska škoda – poseg v osebno sfero - pretep
V skladu s 132. členom OZ so telesne bolečine, duševne bolečine ali strah tiste oblike pravno priznane nepremoženjske škode fizične osebe, katerih posledica je (če so izpolnjene tudi druge predpostavke odškodninske odgovornosti), da nastane obveznost odgovorne osebe oškodovancu plačati pravično denarno odškodnino po 1. odst. 179. člena OZ. Ta pa oškodovancu pripada zgolj, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Sama kršitev, tj. poseg v osebno sfero fizične osebe, tako še ni podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0069374
ZZad člen 74. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 3, 10, 10/2, 14, 14/1, 16, 16/2, 74, 74/2. OZ člen 132, 190, 193. SPZ člen 11, 11/1, 37, 37/1. ZTLR člen 20. ZDen člen 3.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – aktivna legitimacija sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – arondacija
Tožeča stranka je bila do 22. 02. 2005 vpisana kot lastnica nepremičnine št. 450. Glede na to je podana domneva, da je bila do sklenitve prodajne pogodbe tožena stranka lastnica sporne nepremičnine. Zakonska domneva velja, dokler se ne izpodbije. Tožeča stranka je v tem sporu izpodbijala domnevo o lastništvu nepremičnine. Zatrjevala je, da tožena stranka ni bila lastnica sporne nepremičnine, saj je nepremičnino dobila neodplačno v postopku arondacije, zato je na podlagi ZSKZ nepremičnina prešla v last RS.
Toženec je bil s tožbo seznanjen, saj mu je bila osebno vročena skladno z določbami ZPP. Ker na tožbo ni odgovoril v predpisanem roku in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov, kot so bili dogovorjeni s poravnavo med strankama, ugodilo.
Teza, da bo tožena stranka nekoč v prihodnosti prenehala plačevati denarno rento, ker bo zavarovalna vsota izčrpana, je teza o bodočem, hipotetičnem dejstvu. Negotovosti, da bo plačevanje rente nekoč v prihodnosti zastalo, se tožeča stranka lahko reši z dajatvenim zahtevkom. Zato ugotovitvena tožba o tem, koliko znaša zavarovalna vsota, ni dopustna.
poroštvo – prenehanje obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – samostojni podjetnik kot dolžnik
Tudi če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil v svojstvu samostojnega podjetnika hkrati tudi dolžnik, to še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Namen tovrstnega poroštva je ravno v tem, da se toženec zaveže plačati terjatev, ki jo ima tožeča stranka do njega kot samostojnega podjetnika, če te ne bi bil sposoben izpolniti kot samostojni podjetnik.
Na obstoj in veljavnost poroštvene zaveze ne vpliva okoliščina, da je bil nad toženo stranko kot samostojnim podjetnikom izveden stečajni postopek. Z njegovim zaključkom so prenehale oz. ugasnile vse pogodbe in iz njih izvirajoče obveznosti, ki so se nanašale na toženca kot samostojnega podjetnika. Poroštvena zaveza pa je osebne narave in se ne nanaša na poslovno dejavnost. Zato je obstoječa in veljavna tudi po koncu stečajnega postopka.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge, v primeru ko banka devizne vloge ne more izplačati, niti posledično z vprašanjem pravnega nasledstva nekdanje SFRJ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068270
ZOZP člen 41.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nezavarovano vozilo – regresna terjatev slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila – lastnik nezavarovanega vozila kot oškodovanec – odgovornost zavarovalnega združenja
Lastnik vozila je izgubil pravico do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti (tudi za lastno negmotno škodo), ker je opustil obveznost, da po določbah ZOZP obvezno zavarovanje sklene. Na podlagi določbe 41. čl. ZOZP bi namreč sicer Združenje od lastnika (tj. tožnik) naknadno izterjalo (prej njemu) plačano odškodnino.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 61.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – načelo materialne resnice
Pri odločanju o tem, ali so obstajali v spornem obdobju razlogi za priznanje začasne nezmožnosti za delo, je treba ugotoviti, ali je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti
Za ugotovitev zastaranja je pomembno, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice (teorija adekvatne vzročnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0068153
OZ člen 147, 147/2, 520. ZFPPod člen 15.
odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - izločitvena pravica v postopku prisilne poravnave – prodaja s pridržkom lastninske pravice
V odškodninski pravdi upnikov zoper direktorja d.o.o. se odškodninska odgovornost direktorja (zaradi v letu 2007 v škodo upnikov storjenih dejanj) presoja po določilu 2. odstavka 147. čl. OZ in določilih ZFPPod.
Ker so v obdobju nesolventnosti in tudi po sklenitvi prisilne poravnave toženca vezala stroga določila o enakem obravnavanju upnikov, so upoštevna njegova opozorila, da so mu zakonska določila o enakem obravnavanju upnikov preprečevala vrnitev stvari tožnikom.
Stranki izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine sta lahko le dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz listine izhaja. Sporna pogodba vzpostavlja obligacijsko razmerje le med tožečo stranko in upravnikom, zato ni podana aktivna legitimacija.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – odvetnik – pravniški državni izpit
Ker tožnica predloga za obnovo postopka ni vložila po odvetniku in ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka utemeljeno kot nedovoljen zavrglo.