URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43. ZPP člen 282, 282/1.
sodba na podlagi odpovedi – učinki ustavne razveljavitve zakonskih določb
Prvemu sodišču je treba pritrditi, da so bili ob izdaji sodbe podani pogoji iz 1. odst. 282. čl. ZPP za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Kljub temu pa je sodba napačna, ker je oprta na zakonsko določilo, ki po presoji Ustavnega sodišča RS ni skladna z Ustavo RS. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da prekomerno posega v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, zaradi česar je 1. odst. 282. čl. ZPP z odločbo U-I 161/10-12 z dne 09. 12. 2010 razveljavilo (Ur.l. RS št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010).
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 270, 270/3, 272. ZPIZ-1 člen 7, 15, 48, 228. ZDavP-2 člen 2, 2/3. ZUP člen 147.
začasna odredba – lastnost zavarovanca – družbeništvo – plačilo prispevkov – težko nadomestljiva škoda
Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena, saj za tožnika z izdajo izpodbijane dokončne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot lastnik zasebne družbe, ki je le ugotovitvena, ni nastala škoda (in tudi ni nobene nevarnosti, da bi mu nastala težko nadomestljiva škoda). Ta odločba tudi ne pomeni, da je nastala obveznost plačila prispevkov za določen obdobje in v določeni višini, saj bo o tem odločila davčna uprava.
URS člen 35. ZZZDR člen 106, 106a. ZPP člen 410, 411.
pravica do stikov – ukinitev stikov – svoboda ravnanja otrok
Ob dejanskih ugotovitvah, da 14 letni otroci stike z očetom (ki so bili izvajani pod nadzorstvom CSD) kategorično zavračajo, da jih doživljajo travmatično ter da jih je že sama misel na stike spravljala v pristno stisko, zaradi česar izvedenka ocenjuje, da stiki niso v njihovo korist, je odločitev o začasni ukinitvi stikov (z začasno odredbo), pravilna.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Pridržanje oseb v psihiatrični ustanovi in njeno zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Če pa ga odklanja (in v konkretnem primeru kot sledi tudi iz pritožbe pritožnica očitno odklanja pridržanje na zaprtem oddelku), pa je predviden poseben postopek.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
ovire za odpust obveznosti – nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika
Standard, ki je zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, „da je dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven. Namen navedene določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, pri čemer pa je potrebno upoštevati, ali so morebiti tudi upniki pri tem sami ravnali neodgovorno in lahkomiselno.
nujni delež – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – drugi dediči
Čeprav določba 2. odst. 8. čl. ZPVAS govori o „drugih dedičih“, so to glede na nadaljnje besedilo, da imajo ti le pravico do izplačila njunega deleža v denarju, le nujni dediči v skladu z ZD.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – osebno vročanje – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem sodnega pisanja – odgovor na tožbo
Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.
povod za tožbo – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ob tako okoliščinah, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravnoposlovna pridobitev – prenos pravice uporabe
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi pravnega posla, kot tudi ni dokazala izpolnjenih pogojev za priposestvovanje lastninske pravice, zato je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe, ki dokazuje nastanek pravice kot absolutne, stvarnopravne pravice.
Ker zakonska ureditev lovstva, posebej pa lovske pravice, po presoji Ustavnega sodišča ne nasprotuje Ustavi, saj med drugim ne posega v pravice iz 33., 67. in 74. člena Ustave, očitana protipravnost ravnanja države pri urejanju lovske pravice ni podana.
narok za glavno obravnavo – izostanek z naroka – fikcija umika tožbe
Tožnik je bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu tudi opozorjen na posledice, če se naroka ne bo udeležil. Kljub temu na narok ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in je postopek ustavilo.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 88/1, 133, 133/1, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – pogoji za zaznambo izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi kot podlaga za vpis
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače.
denarna socialna pomoč – pogoji za pridobitev – stalno prebivališče
Za odločitev o tem, ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v celotnem znesku, je bistveno vprašanje, ali na istem naslovu dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po ZSV in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, in ne le, ali ima na istem naslovu prijavljeno stalno prebivališče.
ZJC člen 5, 8. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cesta člen 19. OZ člen 131.
vzdrževanje cest
Vzdrževalec ceste, ki je prevzel dolžnost vzdrževanja avtoceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa; glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala tabla pokončne zapore, pa te obveznosti očitno ni izpolnil. Pravilna uporaba materialnega prava namreč pripelje do zaključka, da obveznost rednega vzdrževanja prometnih površin pomeni tako vzdrževanje, da je omogočen varen in neoviran promet.
Vodovodno omrežje je v izključni lasti tožeče stranke, lastniki objektov pa plačujejo vodo po stanju števca oz. glede na porabo. Ker v konkretnem primeru ne gre za solastnino na vodovodnem omrežju, lastniki objektov niso dolžni prispevati k obnovi le-tega, temveč je strošek obnove v celoti dolžna poravnati tožeča stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0064523
ZTVP-1 člen 79, 79/3, 139, 140. OZ člen 131.
pogodba o borznem posredovanju – odgovornost borznoposredniške hiše – protipravnost – sklenitvena faza pogodbe – zaščita interesov stranke – nasprotje interesov
Toženo stranko kot borznoposredniško družbo tudi v primeru sklenitve prodajne pogodbe zavezujejo določbe 139. in 140. člena ZTVP-1, ki borznoposredniški družbi nalagajo zaščito interesov stranke in razkritje nasprotnih interesov. V zvezi z dolžnostjo tožene stranke, ki ji jo nalagajo te določbe, je zato za presojo njene odškodninske odgovornosti odločilno njeno ravnanje v sklenitveni fazi sporne pogodbe in aneksov.
Ena izmed predpostavk obnovitvenega postopka je tudi, da bi nadomestitveni postopek pripeljal do ugodnejše odločbe za predlagatelja, ki pa je izrecno določena le za obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, pri vseh ostalih obnovitvenih razlogih pa se predvideva.
Ne glede na to, da se pri obnovitvenem razlogu po 5. točki (kaznivo dejanje krivega pričanja) ne presoja, ali bi obnova pripeljala do ugodnejše odločbe za predlagatelja, pa mora biti kaznivo dejanje za sodbo kavzalno, kar pomeni, da mora vplivati na izdajo sodne odločbe oziroma mora pravnomočna sodba na njem temeljiti.