komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - gradnja manj zahtevnega objekta - povečanje tlorisne površine
Gradnjo nadstrešnice (garaže) je treba smiselno obravnavati kot povečanje površin objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, zato obstaja pravni temelj za obračun komunalnega prispevka v državnih in občinskih predpisih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na tožbo je sicer pojasnila, zakaj je štela, da dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega je upravičen tožnik, predstavlja dohodek njegove žene, vendar navedena obrazložitev na more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
obsojenec - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Pravni predpisi ne določajo podrobnejših pogojev in kriterijev premeščanja obsojencev v zavode s strožjim režimom, kar pomeni, da gre pri odločitvi o premestitvi za prosti preudarek uradne osebe, ki o tem odloča.
premestitev obsojenca - začasna premestitev obsojenca - podaljšanje premestitve obsojenca - razlogi za premestitev in podaljšanje premestitve
O premestitvi in o podaljšanju premestitve obsojenca v zaporu odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka pa je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, ki ju določa zakon.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/4. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti priloga 1, tarifna številka 78.200.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - dejavnost posredovanja začasne delovne sile
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasne delovne sile. Bistveni elementi te dejavnosti so: začasnost del, zaposlitev delavcev pri zaposlovalni agenciji ter nadzor naročnika pri opravljanju dela. Glede nadzora je upravni organ odločitev utemeljeno oprl na določila pogodb o poslovnem sodelovanju, ki dokazujejo, da so delavci tožeče stranke v obratu naročnika dela opravljali pod naročnikovim nadzorom. Tožeča stranka torej naročniku ni nudila zgolj svojih storitev, pač pa je opravljala dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, ki jo lahko opravljajo le pooblaščene agencije za zaposlovanje.
Upravni organ se mora v postopku odločanja o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja omejiti le na predlagane spremembe in mu ni treba ponovno presojati izpolnjevanja vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajni postopek - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Prekluzivni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku se je iztekel dne 9. 9. 2011. Vložitev tožbe po izteku prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku nima izgleda za uspeh. Upniki morajo namreč v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP prijaviti svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Zoper odločbo, ki jo tožnica s tožbo izpodbija v tem upravnem sporu, pritožba sploh ni bila vložena, čeprav bi jo tožnica lahko vložila, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
Zakon o visokem šolstvu člen 56, 56/1. ZUP člen 9, 29, 29/2, 190, 190/3, 194, 196, 196/1.
izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - pravica do izjave - izvedenec
Tožniku kljub temu, da je izrazil željo, da svoja stališča pojasni na seji senata, ta možnost ni bila omogočena, ne glede na to, da je odgovoril na dopis, s katerim so mu bili poslani izvidi in mnenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - interes pravičnosti in morale
V konkretnem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, v kateri tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, da sam ne bi razumel, česa je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben sam zagovarjati. Ne gre tudi za procesni položaj, v katerem bi se znašel prvič, saj je bil po podatkih spisa že večkrat obsojen. Ob tem pa tožnik v tožbi tudi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Na podlagi ugotovljene višine povprečnega mesečnega dohodka je upravni organ pravilno ugotovil, da je povprečni mesečni dohodek tožnika presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZDDPO-1 člen 11. ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - stroški storitev - pravila računovodenja - verodostojna knjigovodska listina
Tako iz določb 11. člena ZDDPO-1, kot iz določb 12. člena ZDDPO-2 sledi, da se za ugotavljanje dobička in s tem osnove za davek od dohodkov pravnih oseb priznajo tisti odhodki, ki so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje odhodke na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Uporaba računovodskih standardov (SRS) je predpisana z ZGD-1, po SRS 14 in 21 pa velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Tožbeni ugovori, po katerih pravila računovodenja za sestavljanje davčnih izkazov niso pomembna, so zato neutemeljeni.
Tožbene trditve o opravljenih storitvah (med katere sicer delitev dobička iz poslovnega sodelovanja vsekakor ne sodi) ostajajo pavšalne in neizkazane. Čim ni razvidna vrsta in obseg opravljenih storitev, tudi ni utemeljena tožbena zahteva, da se presodi njihov poslovni namen oziroma njihov prispevek k doseganju prihodkov tožeče stranke.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je kot premoženje tožnice je upošteval stanovanje, v katerem ta živi, in sicer le presežek neto tlorisne površine stanovanja nad 60 m2. Ob uporabi posplošene tržne vrednosti stanovanja, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, je ugotovil vrednost tega premoženja v višini 160.389,01 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe petega odstavka 4. člena ZDIU12 (ki se uporablja v letu 2012 namesto določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, je pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
razlastitev - gradnja ceste - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela zemljišč - pravno vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje izgube gospodarskega pomena v smislu določbe 99. člena ZUreP-1 je pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti upravni organ. Če pa je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Sporne parcele se nahajajo na različnih lokacijah oziroma so v različnem položaju glede dostopa zaradi spremenjenega prometnega režima, do katerega je oziroma bo prišlo zaradi gradnje ceste, poleg tega so zelo različnih velikosti. Ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ pa nista za vsako posamezno parcelo, katere prevzem zahteva tožnica, ugotavljala, ali je le-ta za tožnico izgubila gospodarski pomen, torej kakšna je bila uporaba posameznih spornih parcel pred razlastitvijo, kakšen bo dostop od tožničinega kmetijskega gospodarstva do posamezne novonastale sporne parcele glede na spremenjeni prometni režim in kaj bo to pomenilo za uporabo posamezne parcele, v smislu dosedanje uporabe, v bodoče, ob upoštevanju obstoječe kmetijske mehanizacije, ki mora biti konkretno opredeljena, ter velikosti posameznih novonastalih parcel ter dejstev, za kakšno kmetijo gre.
Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije za cepljenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V obravnavanem primeru je Komisija glede cepljenja otroka navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. V svojem strokovnem mnenju se ni opredelila do vseh navedb obeh tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, ki ima zdravstvene težave. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Prav tako je iz listin upravnega spisa razvidno, da tožnikoma pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije ni bilo vročeno, kar pomeni, da jima ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. To pa je v danem primeru še posebej pomembno, saj obvezno cepljenje predstavlja poseg v ustavne pravice posameznika.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Zakon davčno oprostitev pogojuje s triletnim bivanjem do dneva odsvojitve, ki je praviloma identičen dnevu prodaje. Sodišče pa se ne strinja s stališčem, da zakon ne omogoča upoštevanja sicer logičnega postopanja davčnih zavezancev v procesu odsvojitve nepremičnine. Takšna razlaga bi namreč v posameznih primerih lahko privedla do obdavčitve kapitalskega dobička, doseženega pri prodaji glavnega prebivališča zavezanca, ter s tem do rezultata, neskladnega z namenom zakonodajalca, in hkrati do neenakega obravnavanja bistveno enakih dejanskih položajev. V takšnih primerih zato ob izkazani dejanski povezanosti izselitve z opravljeno prodajo stanovanja, ki je ob izselitvi predstavljalo glavno prebivališče zavezanca, izpraznitve stanovanja (in s tem povezane spremembe prebivališča) zaradi prodaje ni utemeljeno upoštevati pri presoji izpolnitve pogojev za davčno oprostitev po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2.
razlastitev - zahtevek za prevzem preostalih nepremičnin - stroški postopka - uspeh v postopku
Po presoji sodišča ima prav pritožbeni organ, ko v izpodbijani odločbi navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, po kateri stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. V tem primeru gre namreč za stroške, ki jih je nesporno tožnica imela v zvezi s postavitvijo zahtevka za prevzem preostalih nepremičnin po 99. členu ZUreP-1, in ne za stroške v zvezi z razlastitvijo. V tem primeru je torej potrebno uporabiti določbo 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Zakon davčno oprostitev pogojuje s triletnim bivanjem do dneva odsvojitve, ki je praviloma identičen dnevu prodaje. Sodišče pa se ne strinja s stališčem, da zakon ne omogoča upoštevanja sicer logičnega postopanja davčnih zavezancev v procesu odsvojitve nepremičnine. Takšna razlaga bi namreč v posameznih primerih lahko privedla do obdavčitve kapitalskega dobička, doseženega pri prodaji glavnega prebivališča zavezanca, ter s tem do rezultata, neskladnega z namenom zakonodajalca, in hkrati do neenakega obravnavanja bistveno enakih dejanskih položajev. V takšnih primerih zato ob izkazani dejanski povezanosti izselitve z opravljeno prodajo stanovanja, ki je ob izselitvi predstavljalo glavno prebivališče zavezanca, izpraznitve stanovanja (in s tem povezane spremembe prebivališča) zaradi prodaje ni utemeljeno upoštevati pri presoji izpolnitve pogojev za davčno oprostitev po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2.
brezplačna pravna pomoč- odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Organ za BPP tožnici ni priznal nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, ker je presodil, da to ni samostojna odvetniška storitev. Sodišče pa tožnici pritrjuje, da se za tako vlogo posebej obračuna nagrada, ker gre za različne zadeve po 3. točki 16. člena ZOdvT (postopek v glavni zadevi in postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe). Nagrada za navedeno dejanje bi se lahko določila tudi po tar. št. 3466.
Besedno zvezo „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je treba razlagati v pomenu, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Tožnica upravičenosti do nagrade za vsak narok posebej tudi ne more utemeljevati z zahtevnostjo zadeve, saj v zakonu za to podlage ni.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZDavP-2 so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, drugim zakonom ali računovodskim standardom, dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona poslovne knjige in evidence. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnih zavezancev.