142.

VSL sklep I Kp 1186/2004

12.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22651

KZ člen 3, 311, 3, 311.

uporaba milejšega zakona

Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ugodil predlogu

predsednice senata ter ni dopustil obtožnice in kazenski postopek

zoper obdolženca ustavil, saj opisa dejanja v obtožnici ni mogoče

umestiti pod nobeno določbo noveliranega člena 311 KZ ter je zato

potrebno šteti, da je ne glede na višje zagrožene kazni novi zakon za

storilca milejši. Državno tožilstvo je namreč obdolžencu očitalo, da

je 7.4.2004 poskusil iz koristoljubnosti v sostorilstvu z neznanimi

storilci spraviti čez mejo dve osebi. S tem je sicer izpolnil vse

zakonite znake poskusa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez

državno mejo po II. odst. 311. člena KZ v zvezi s členom 22 in 25 KZ,

ki je veljal do 5.5.2004, ne pa tudi znake katerekoli oblike

istovrstnega kaznivega dejanja, kot so opredeljene v novelirani

določbi 311. člena KZ. Zmotna je namreč ocena državne tožilke, da je

mogoče opisano ravnanje obdolženca subsumirati pod določbo III. odst.

311. člena noveliranega zakona, saj očitka v obtožbi, da je

obdolženec poskusil spraviti čez mejo dve osebi, ni mogoče umestiti

pod zakonsko dikcijo o "ukvarjanju", "nezakonitem spravljanju",

"prevažanju po ozemlju" ali "pomaganju pri skrivanju", kakor tudi ne

pod zakonski znak enkratnega dejanja spravljanja skupine tujcev čez

mejo ali ozemlje države, saj po veljavni sodni praksi dve osebi ni

mogoče šteti za skupino. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo

državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

 

144.

VSL sodba II Cp 645/2004

11.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50226

URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.

odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov

Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

Slovenije za nastalo škodo.

 

146.

VSL sklep II Cp 2080/2005

11.5.2005

stvarno pravo - civilno procesno pravo

VSL50228

ZIZ člen 229, 229. SPZ člen 34, 34.

motenje posesti - tožbeni zahtevek - pravni interes - izrek sklepa

Ker je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem

motenju posesti (229. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), če

je ponovno prišlo do motenja posesti na način, ki se v bistvu ni

razlikoval od prejšnjega motenja (v enoletnem roku), je ugotovitev

načina motenja posesti pravno relevantna in upoštevna, bodisi z

opisom opustitve (takega in podobnega motenja v bodoče) oziroma

opisom (konkretizacijo) prepovedi nadaljnjega motenja posesti (34.

člen SPZ), bodisi z opisom načina motenja posesti v posebnem

(ugotovitvenem) tožbenem zahtevku.

 

148.

VSL sodba I Cp 508/2005

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50354

ZOR člen 761, 761.

mandatno razmerje - plačilo za delo

Način določitve višine plačila za mandatno storitev je odvisen od

vrste poslov, ki so predmet mandatne pogodbe. Cena za mandatne

storitve je lahko določena v ceniku ali s tarifo. Pravično plačilo

določi sodišče, če se stranki za ceno nista dogovorili, niti nima

mandatar cenika, niti ne velja tarifa za konkretne storitve. Če pa se

stranki s pogodbo dogovorita glede višine plačila za opravljeno delo,

velja dogovor strank.

 

150.

VSL sklep III Cp 1628/2005

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL0048549

ZOR člen 294, 294. ZIZ člen 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2, 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.

sodni penali

Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o

izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre

za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih

penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212.

člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v

danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu

sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog

upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa

morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je

izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem

neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi

s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot

ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere

je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi

nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je

odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako

izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, če je upnik z

javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil;

če pa upnik tega ne more dokazati na naveden način, mora po 2.

odstavku 26. člena ZIZ nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo,

izdano v pravdnem postopku.

 

152.

VSL sodba I Cp 1956/2004

11.5.2005

stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50589

ZTLR člen 15, 15/2, 15/5, 15, 15/2, 15/5. ZOR člen 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4, 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4. SZ člen 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1.

stroški - upravljalec - zastarana terjatev - spor majhne vrednosti - zamudne obresti

Pogodba, ki jo sklene večinski lastnik za opravljanje storitev v

zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, veže tudi ostale lastnike.

 

154.

VSL sklep I Cp 2120/2004

11.5.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50357

OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.

zaznamba spora

Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

(zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

 

156.

VSL sklep III Cp 1679/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50708

ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.

izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški

Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

 

158.

VSL sklep III Cp 2145/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50714

ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.

izvršba - izvršilni naslov

To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

osebno odgovornega družbenika.

 

160.

VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50073

ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.

premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija

Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

(DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

339. člena ZPP).