• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sodba Pdp 253/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03176
    ZDR člen 7, 7/2, 109, 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18-13, 18, 18-13.
    odpoved - odpravnina - kolektivna pogodba
    Sodišče je tožnici ob redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga

    pravilno odmerilo odpravnino skladno z določilom 13. točke 18.

    člena KP za kmetijsko in živilsko industrijo v višini polovice

    bruto plače za vsako dopolnjeno leto dela, kar je več kot znaša

    odpravnina po določbah 109. člena ZDR. KP lahko glede na 2.

    odstavek 7. člena ZDR določa pravice, ki so za delavca ugodnejše,

    kot jih določa zakon, pri čemer je komisija za razlago kolektivne

    pogodbe izrecno ugotovila, da citirane določbe panožne KP o

    določitvi višine odporavnine še veljajo tudi po uveljavitvi

    novega ZDR.

     
  • 22.
    VSL sklep I Cpg 148/2004
    26.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05547
    ZTLR člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 199, 199/1, 200, 200/2. SPZ člen 92, 92/1, 92, 92/1.
    intervencijski učinek - varstvo lastninske pravice - nepremičnina
    Pritožniki pravni interes utemeljujejo v lastništvu občine nad

    spornimi parcelami, saj bo občina tako lahko uredila parcele v

    interesu vseh krajanov. Pritožbeno sodišče se s takšno interpretacijo

    pravnega interesa intervenientov ne strinja. Intervencijski interes

    intervenienta je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da

    v pravdi zmaga ena od strank (glej Jože Juhart: Civilno procesno

    pravo, str. 317), to pa pomeni, da je intervenient do stranke, kateri

    se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju z njo, da bi neugodna

    odločba vplivala na njegovo razmerje do intervenienta. Pritožbeno

    sodišče soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da

    intervenienti v konkretnem primeru takšnega položaja niso izkazali.

    Upoštevati je namreč potrebno, da je bil z dnem 25.7.1997 uveljavljen

    Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju

    ZLNDL), ki predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske

    pravice na tovrstnih nepremičninah. Gre torej za originaren način

    pridobitve lastninske pravice. V skladu z 2. in 3. členom ZLNDL so

    lastninsko pravico pridobile fizične oziroma pravne osebe, ki so ob

    uveljavitvi zakona na nepremičnini imele pravico uporabe, oziroma

    njihovi pravni nasledniki. Da bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom

    po 1. odstavku 92. člena SPZ lahko uspela, bi torej morala izkazati,

    da je na dan uveljavitve ZLNDL imela pravico uporabe na spornih

    nepremičninah oziroma, da pred uveljavitvijo navedenega zakona ta

    pravica uporabe v skladu z do tedaj veljavnim režimom upravljanja in

    razpolaganja sredstev v družbeni lastnini ni bila prenešena na drugo

    osebo.

     
  • 23.
    VSL sodba I Cpg 1077/2003
    26.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05657
    ZOR člen 623, 623/1, 623, 623/1. ZDDV člen 40.
    cena opravljenih del
    Prvostopno sodišče pravilno izpostavlja kot odločilno, da sta pravdni

    stranki v pogodbi oziroma aneksu k njej izrecno dogovorili, da v ceni

    minute 131,00 SIT ni vključen 19% DDV. In ker sta dogovorili kot

    osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o

    ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na

    skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to pavilno ugotavlja

    prvostopno sodišče. Prav dejstvo, da pogodba govori o neto ceni in

    neto prihodku, kaže, da sta pravdni stranki določili delitveno

    razmerje z namenom, da se vsaki od njiju zagotovi takšen sorazmeren

    neto delež, kot je dogovorjen.

     
  • 24.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 25.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 27.
    VSL sodba II Cp 933/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50044
    ZOR člen 173, 177, 173, 177.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost
    Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

    nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

    zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

    Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

    na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

    križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

    ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

     
  • 28.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 29.
    VSL sodba I Cp 336/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50360
    ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6.
    taksa - dejstva - zastaranje
    Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja

    predstavljata Odlok o odstranjevanju odpadkov v Občini Tržič in

    Uredba o taksi za obremenjevanje vode, iz katerih izhaja, da je

    tožeča stranka upravičena uporabnikom zaračunavati strošek odvoda

    odpadkov in republiško takso za obremenjevanje vode (glej zlasti 6.

    odstavek 7. člena novelirane Uredbe).

     
  • 30.
    VSL sodba II Cp 2010/2004
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50928
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2, 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2.
    višina odškodnine - stroški postopka - uspeh v pravdi
    Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter

    zmanjšanje življenjskih aktivnosti v obsegu, kot ga je ugotovilo

    sodišče prve stopnje, terjajo glede na obstoječo sodno prakso

    prisoditev višje odškodnine, kot jo je prisodilo sodišče prve

    stopnje.

    V primeru, ko tožena stranka plača nesporni del odškodnine po

    vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi (kar

    je pomembno za odločitev o povrnitvi stroškov) upošteva tudi ta

    plačani znesek, odtlej pa le tožnikov končni uspeh.

     
  • 31.
    VSL sklep III Cp 362/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48541
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.
    izvršba - pobot - razlogi za ugovor
    V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

    lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

    primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

    pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

    nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

    teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

    Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

    ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

    dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

     
  • 32.
    VSL sklep II Cp 164/2005
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50922
    ZPP člen 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3.
    dokaz z izvedencem - pravdni stroški - založitev predujma - povrnitev pravdnih stroškov
    Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec

    izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena

    ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju,

    se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če

    pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih

    izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih

    zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

    ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto -

    enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem

    zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške

    izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve

    in morebitne dopolnitve.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cp 1201/04
    25.5.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51151
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    solidarna odgovornost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine
    Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine,

    odgovarjata zakonca nerazdelno. Vsak od njiju odgovarja upniku za

    celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče,

    vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cp 1789/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50943
    ZOR člen 170, 199, 170, 199. ZZDej člen 47, 47/4, 47, 47/4.
    odgovornost za drugega
    Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožnikovo nesodelovanje

    pripomoglo k nastanku škode, sodba nima razlogov o odločilnih

    dejstvih. Tožnik je namreč zatrjeval, da ga pred operacijo zdravnica

    ni pregledala, ampak ga je pred anastezijo spraševala, kakšno

    operacijo bo imel in kakšno anastezijo naj mu da. Sodišče naj tudi

    upošteva, da gre za pogodbeno razmerje med zdravstveno ustanovo in

    pacientom, ki med drugim obsega tudi predhodno obveščenost pacienta o

    možnih metodah zdravljenja, posledicah in učinkih.

     
  • 35.
    VSL sklep III Cp 1452/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48571
    URS člen 22, 22. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    varstvo pravic - ustavitev izvršbe
    Tudi v izvršilnem postopku velja načelo kontradiktornosti postopka,

    zato mora sodišče, ki prejme vlogo dolžnikovega dolžnika, iz katere

    izhaja, da naj bi bila dolžnikova obveznost v celoti poravnana, le-to

    pred odločitvijo vročiti upniku v odgovor.

     
  • 36.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 37.
    VSL sklep III Cp 2051/2005
    25.5.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL50750
    ZGD člen 7, 7. ZPPSL člen 4, 104, 104/4, 4, 104, 104/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12.
    nadaljevanje postopka - izbris dejavnosti iz sodnega registra
    V skladu z določbo 7. člena ZGD je samostojni podjetnik fizična oseba

    in ne pravna oseba. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z

    izpodbijanim sklepom nadaljevalo izvršbo po prenehanju dolžnika kot

    samostojnega podjetnika zoper dolžnika kot zgolj fizično osebo.

    Presoja ali gre za takšno terjatev upnika, ki je prešla na dožnika

    kot zgolj fizično osebo, pa je pridržana prvostopnemu sodišču, da

    dolžnik uveljavlja ugovorna razloga v smislu 8. in 12. točke 55.

    člena ZIZ.

     
  • 38.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 1352/2004
    25.5.2005
    sodne takse
    VSL50557
    ZST člen 32, 32/3, 32, 32/3. ZPP člen 168, 168.
    oprostitev plačila sodne takse
    Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost

    nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti

    plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim

    zneskom sodne takse.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 1996/2004
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL50930
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporoka - zakonito dedovanje
    Če je zapustnica v oporoki izrecno razpolagala le s pričakovano

    odškodnino za denacionalizirano nepremično premoženje, je sodišče

    naknadno vrnjeno nepremično premoženje v naravi pravilno razdelilo

    med zakonite dediče.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>