• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep II Cp 1947/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50193
    ZZK člen 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246, 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246. ZPP člen 108, 108.
    pomanjkljiva vloga - vknjižba lastninske pravice
    Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na

    zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

    16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine

    po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da

    vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

     
  • 182.
    VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50931
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.
    odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

    izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

    ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

    tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

    kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

    zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

    drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

    predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

    Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

    stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

    presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

    nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

    nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

    Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

    intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

    kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

    duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

    ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

    vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

    tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

    strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

    cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

    odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

    pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

    njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

    člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

    stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

    mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

    subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

    V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

    strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

    intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

    pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

    odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

    tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

    česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

    tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

    iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

    sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

    354/1 ZPP).

    Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

    pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

    tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

    odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

    ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

    nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

    izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

    odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

    da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

    tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

    pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

    izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

    pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

    sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

    glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

    sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

    upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

    V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

    zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

    po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

    razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

    zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

    odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

    starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

    približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

    življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

    jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

    bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

    oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

    Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

    stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

    dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

    Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

    pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

    ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

    zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

    pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

    Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

    ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

    (subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

    takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

    odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

    (objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

    na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

    brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

    glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

    neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

    kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

    skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

    pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

    sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

    brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

    pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

    pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

     
  • 183.
    VSL sklep II Cp 2080/2005
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50228
    ZIZ člen 229, 229. SPZ člen 34, 34.
    motenje posesti - tožbeni zahtevek - pravni interes - izrek sklepa
    Ker je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem

    motenju posesti (229. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), če

    je ponovno prišlo do motenja posesti na način, ki se v bistvu ni

    razlikoval od prejšnjega motenja (v enoletnem roku), je ugotovitev

    načina motenja posesti pravno relevantna in upoštevna, bodisi z

    opisom opustitve (takega in podobnega motenja v bodoče) oziroma

    opisom (konkretizacijo) prepovedi nadaljnjega motenja posesti (34.

    člen SPZ), bodisi z opisom načina motenja posesti v posebnem

    (ugotovitvenem) tožbenem zahtevku.

     
  • 184.
    VSL sklep III Cp 1710/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48548
     
    stroški izvršbe - umik predloga za izvršbo
    Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25%

    postavke za rubež na podlagi zadnjega odstavka 1. tarifne številke

    Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu

    stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS štev. 18/2003) le v

    primeru, če izvršitelj sicer poskusi opraviti rubež pa to dejansko ni

    mogoče iz razlogov na strani drugih - upnika, dolžnika ali tretje

    osebe. Takšna zakonska situacija pa v konkretnem primeru ni izkazana.

    Upnik je namreč umaknil predlog za izvršbo že dne 10.12.2003, to je

    več kot dva meseca pred dnevom rubeža (23.2.2004), izvršitelja pa je

    obvestil dne 5.2.2004, to je 18 dni pred razpisanim rubežem (glej

    upnikovo vlogo pod A5 v spisu). Izvršitelj je tako lahko pravočasno

    reagiral na spremenjeno situacijo in preklical razpisani rubež.

    Opravil pa ni nobenega dejanja oz. opravila naštetega v 2. odstavku

    Tar.štev. 1, potrebnega za opravo rubeža oziroma v zvezi z rubežem,

    med drugim niti ni odšel na kraj rubeža. Zato mu pripadajo le

    materialni stroški v smislu 1. odstavka 10. člena omenjenega

    pravilnika.

     
  • 185.
    VSL sodba II Cp 2105/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50929
    ZOR člen 103, 103.
    ničnost pogodbe
    Pogodba je v nasprotju z moralo, če je kršeno kakšno določeno moralno

    pravilo, ne da bi bila hkrati kršena tudi konkretna pravna norma.

    Kršeno moralno pravilo mora biti konkretizirano.

     
  • 186.
    VSL sklep III Cp 1689/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48517
    ZIZ člen 3, 15, 3, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    ustavitev izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
    Ni mogoče preizkusiti sklepa o ustavitvi izvršbe (zaradi poplačila

    upnika), če je v obrazložitvi sklepa ugotovljeno le, da je dolžnikov

    dolžnik obvestil sodišče, da je sklep o izvršbi v celoti izvršen.

     
  • 187.
    VSL sklep IV Cpg 37/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05593
    ZGD člen 55, 55/3, 55/4, 55/5, 70. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1, 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1.
    izbris firme - legitimacija - obstoj spremenjenih okoliščin
    Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

    sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

    razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

    da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

    stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

    obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

    ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

    predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

    organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

    sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

    objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

    Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

    pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

    registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

    25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

    obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

    posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

    interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

    tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

    registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel

    veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede

    izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni

    določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh

    letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko

    sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega

    razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje

    oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

    Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna

    poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v

    Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in

    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil

    ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in

    objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi

    smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

    čl. ZFPPod.

     
  • 188.
    VSL sklep III Cp 2631/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48518
    ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve
    Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

    upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

    vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

    listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

    pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

    tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

    dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

    notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

    javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

    224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

    bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

    20. člena ZIZ.

     
  • 189.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 190.
    VSL sklep III Cp 2145/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50714
    ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.
    izvršba - izvršilni naslov
    To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

    izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

    osebno odgovornega družbenika.

     
  • 191.
    VSL sklep II Cp 2000/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50212
    ZPP člen 133, 144, 133, 144.
    vročanje pisanj
    Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

    odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

    poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

    ni pravilno opravljena.

     
  • 192.
    VSL sodba I Cp 1833/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50075
    ZOR člen 200, 203, 1089, 200, 203, 1089.
    poravnava - nova škoda - bodoča škoda
    Toženka je na dan sklenitve sodne poravnave vedela za novo operacijo,

    saj je bila v zvezi z njo že na razgovoru pri zdravniku in

    dogovorjena za datum posega. Logičen je zato zaključek sodišča prve

    stopnje, da je po pogovoru z zdravnikom vedela za neugodnosti,

    povezane s tem posegom, saj to sodi v okvir zdravnikove pojasnilne

    dolžnosti in je tako lahko v zvezi s predvideno operacijo tudi

    približno ocenila elemente posameznih oblik nepremoženjske škode, ki

    jo v tem postopku uveljavlja kot novo škodo. Pravilno je zato

    sklepanje, da se je poravnavala tudi glede odškodnine za škodo, ki je

    bila tedaj predvidljiva.

     
  • 193.
    VSL sodba I Cp 508/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50354
    ZOR člen 761, 761.
    mandatno razmerje - plačilo za delo
    Način določitve višine plačila za mandatno storitev je odvisen od

    vrste poslov, ki so predmet mandatne pogodbe. Cena za mandatne

    storitve je lahko določena v ceniku ali s tarifo. Pravično plačilo

    določi sodišče, če se stranki za ceno nista dogovorili, niti nima

    mandatar cenika, niti ne velja tarifa za konkretne storitve. Če pa se

    stranki s pogodbo dogovorita glede višine plačila za opravljeno delo,

    velja dogovor strank.

     
  • 194.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 195.
    VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50918
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe
    Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

    lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

    individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

    obligacijske zahtevke.

    Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

    ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

    prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

     
  • 196.
    VSL sklep III Cp 1471/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48523
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

    upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

     
  • 197.
    VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50919
    ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

    zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

    od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

    nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

    ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

    stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

    česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

    operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

    doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

    na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

    trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

    specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

    fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

    mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

    bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

    bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

    tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

    bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

    bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

    in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

    meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

    400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

    številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

    ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

    oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

    odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

    gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

    gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

    vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

    stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

    stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

    desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

    groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

    dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

    prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

    zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

    prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

    ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

    hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

    izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

    delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

    da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

    kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

    naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

    11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

    pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

    kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

    poškodbo ta dela sama opravila.

     
  • 198.
    VSL sklep III Cp 2628/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50728
    ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.
    sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica
    Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

    dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

    postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

    očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

    pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

    na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

    pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

    pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

    izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

    prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

    člena ZIZ).

     
  • 199.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 200.
    VSK sodba I Cp 1215/2003
    10.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01076
    ZOR člen 124, 124.
    razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
    Ker ni ugotovljeno, da tožena stranka pogodbe ni izpolnila, tudi pravne posledice razdrtja zaradi neizpolnitve ni.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>