ZPP (1977) člen 282, 288, 301, 369, 282, 288, 301, 369. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
varstvo pravic pri delodajalcu - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Delavec ne more zahtevati varstva pravic pred sodiščem, če se prej ni obrnil na pristojni organ delodajalca. Preuranjeno tožbo je potrebno kot nedopustno zavreči, saj ni izpolnjena procesna predpostavka za individualni delovni spor.
Ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo, s katero je bil toženec spoznan za krivega, njegove odgovornosti za škodo ni več treba dokazovati. Toženec pa mora dokazati soodgovornost tožnika.
Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 34. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 44.
jubilejna nagrada
Ne glede na finančno stanje pri delodajalcu, so delavci ob izpolnitvi določenih let delovne dobe upravičeni do jubilejne nagrade in jo lahko uspešno iztožijo. Ni mogoče šteti, da s tem, ko svoje zakonite pravice uveljavljajo po sodni poti, prihajajo v priviligirani položaj v odnosu do tistih delavcev, ki se tega varstva ne poslužijo in zato tovrstne pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne.
Za spore v zvezi s tehničnimi izboljšavami, v katerih stranki nista v razmerju delavca in delodajalca in v katerih so postopki pred sodiščem začeti pred uveljavitvijo Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja so pristojna delovna sodišča na podlagi določbe 169. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, v zvezi s 7. točko 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
V primeru, da postanejo trajni presežek vsi preostali delavci, oziroma vsi delavci na primerljivih delovnih mestih, je lahko za trajni presežek opredeljen tudi delavec invalid, ne glede na to, ali mu je bilo že zagotovljeno ustrezno drugo delo v skladu z invalidsko odločbo.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska v 10. čl. 1. odst.
2.d tč. določajo, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Gre za domnevo o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, ki je neizpodbojna (praesumptio juris et de jure), domnevo pa je mogoče izključiti z dokazom, da niso podane predpostavke zanjo, to je, da je šlo za ravnanje, ki ni vsebovalo namena izogniti se preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti.
ZPNP člen 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3, 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3. ZIP člen 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32, 32/1, 32/2, 32/3.
začasna odredba v pomorskem pravu - prepoved izplutja - stroški priveza - izvršilni stroški - plačilo predujma
Začasne odredbe o prepovedi obremenitve, odtujitve in izplutja ladje iz akvatorija marine kot specializirane vrste luke oz. pristanišča ni mogoče izvršiti drugače, kot da ladja ostane na privezu, stroški priveza pa predstavljajo izvršilne stroške, ki jih najprej plača upnik in za katere mora dati predujem v roku, ki mu ga določi sodišče (1. in 2. odst. 32. čl. v zv. z 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP). Če upnik v tem roku ne da predujma za izvršilne stroške, sodišče postopek ustavi (3. odst. 32. čl. ZIP).
Tožniku bi šla odškodnina za zatrjevani izpad dohodka v zvezi z gojenjem šampinjonov v tolikšnem obsegu, kot bi z njo bil ustvarjen položaj, če obravnavanega škodnega dogodka (190. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ne bi bilo.Oškodovanec pa bi pri tem moral ravnati tako,da bi škoda bila čim manjša(prvi odstavek 192. člena ZOR.
Če sodišče prve stopnje dvomi v pristnost predloženega pooblastila za zastopanje v pravdi, mora po III. odstavku 97. člena ZPP s sklepom odrediti, naj se predloži overjeno pooblastilo.
pogodbene obresti - dogovorjena obrestna mera R + r
V višini obrestne mere R + 10% dogovorjeni r pomeni, da hoče imeti posojilodajalec ob koncu enega koledarskega leta realno 10% denarja več, kot ga je posodil, saj R predstavlja revalorizacijo glavnice, oz. revalorizacijske obresti, katerih višina se je brez posebnega dogovarjanja strank spreminjala vsak mesec glede na zvišanje cen na drobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM10046
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZNP člen 9, 9/2, 128, 9, 9/2, 128.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - predhodno vprašanje - sporno dejstvo - napotitev na pravdo
Pri tem,ko sodišče prve stopnje ocenjuje večjo ali manjšo verjetnost trditev posamezne stranke,ne sme izhajat zgolj iz domneve enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju,ampak mora presojat tudi predlagateljevo soglasje ob nakupu stanovanja, da se kot kupec v pismeno pogodbo vpiše samo nasprotna udeleženka.Le - ta ima tako nedvomno močnejši položaj in je predlagateljeve trditve šteti za manj verjetne.S tem pa je podana podlaga za napotitev predlagatelja na pot pravde.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - motenje posesti - določitev meje
Določba 19. člena ZPP se lahko uporabi le, če sodišče ugotovi, da bi bilo potrebno opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, kar je treba razumeti, da pravdnemu sodišču ni potrebno obravnavati zadeve, ki spada v pristojnost nepravdnega sodišča in zato po taki ugotovitvi lahko postopek ustavi s sklepom ter po pravnomočnosti le-tega pošlje zadevo k nepravdnemu sodišču.Če pa je sodišče prve stopnje bilo pristojno za obravnavanje motenjske zadeve, vendar zaradi ugotovitve spornosti meje, o prej omenjenem zahtevku sploh ni odločilo (kar pa je po 2. členu ZPP dolžno), ampak zadevo poslalo k nepravdnemu sodišču,je s tem vzelo posestniku pravico do varstva pred motenjem.
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka (9. tč. 23. čl. Zakona o čeku). Imetnik tekočega računa, ki je imel pri sebi vseh 20 čekov, čekovne blankete pa je skupaj s čekovno kartico pustil v avtomobilu na nezavarovanem parkirišču, je delno kriv in zato soodgovoren za škodo, ko je prišlo do tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena in bi morala notranjo organizacijo dela prilagoditi tako, da bi morebitne zlorabe čekov preprečila. Taka njena dolžnost izvira tudi iz določb ZOR (1. odst.
1057. čl. v zv. s 1. odst. 751. čl., 2. odst. 262. čl., 263. čl. in 2. odst. 18. čl. ZOR).
pristojnosti predsednika senata - pripravljalni narok - ne bis in idem
V obsegu pooblastil, ki jih ima predsednik senata za predhoden preizkus tožbe po 282. členu ZPP ni mogoče zavreči tožbe iz razloga, da je o zadevi že pravnomočno razsojeno. To lahko stori predsednik senata šele na pripravljalnem naroku po določilu II.odst. 288. člena ZPP. S tem je o tako pomembnem procesnem vprašanju zagotovljena kontradiktornost postopka.
Odpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem.
nevarna stvar - uporaba vozila - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - splošni pogoji
Okoliščina, da je z uporabo motornega vozila prizadeta škoda delavcu zavarovanca - tožeče stranke in ima škodni dogodek naravo nesreče pri delu, ne izključuje odškodninske odgovornosti zavarovalnice na podlagi obveznega zavarovanja pred odgovornostjo za škodo oziroma na to zavarovanje navezano zavarovanje AO-plus. O nevarnosti stvari govorimo zaradi načina, kako se uporablja, zato je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali vozilo pomeni tako nevarno stvar, da je zanjo opravičena objektivna odgovornost. Pojem uporabe vozila v zavarovalnem pravu je širši od obligacijskopravnega pojma.
Prenehanje delovnega razmerja kot najstrožji disciplinski ukrep, je mogoče izreči le za takšne hujše kršitve delovne obveznosti, ob katerih so dokazano nastale tudi posledice, predpisane v 89. členu zakona o delovnih razmerjih.
ZPP (1977) člen 158, 158/1, 158, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
stroški postopka - umik tožbe
Če delavec po vložitvi tožbe zaradi razveljavitve sklepa o opredelitvi za presežnega delavca ter razporeditvi na drugo delovno mesto z delodajalcem sporazumno razreši spor in ga delodajalec razporedi na ustrezno delovno mesto, tožbe pa ne umakne takoj, ko je zahtevek izpolnjen, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.
prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata
Pred sprejemom programa razreševanja trajno presežnih delavcev mora direktor takoj, ko ugotovi obstoj prenehanja potreb po delu delavcev, obvestiti delavski svet in sindikate. Ne zadostuje ustna obvestitev predstavnika sindikatov, da se bo sprejemal program razreševanja trajno presežnih delavcev, temveč mora poslovodni organ dostaviti sindikatu in delavskemu svetu pisno gradivo na osnovi katerega lahko sodelujeta s svojimi stališči in mnenji pri sestavi programa. Ker predstavniku sindikata in delavskemu svetu gradivo ni bilo posredovano in jima ni bilo omogočeno sodelovanje pri pripravi programa trajno presežnih delavcev, je bila podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka predvidenega v 34. in 35. členu ZDR.