ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č, 377. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, saj z njim ni bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Vrhovno sodišče je zato dolžnikovo vlogo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku - novo pooblastilo - zavrženje predloga
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi mora pooblaščenec za vložitev izrednega pravdnega sredstva sodišču predložiti novo pooblastilo. Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisani kot lastnik.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - objektivna nepristranskost - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - pravica do izjave v postopku - ugoditev predlogu
Predsednik višjega sodišča se v primerih, ko oceni, da je to potrebno zaradi varovanja neodvisnosti sodstva, lahko v okviru izvajanja sodne uprave v medijih kritično odzove na ravnanja strank in njihovih pooblaščencev. Vendar mora pri tem upoštevati, da bolj, ko je njegov odziv usmerjen v ravnanje strank in njihovih pooblaščencev v konkretnem postopku, pa čeprav se izrecno ogradi od vsebinske presoje, bolj je lahko v javnosti vzbujen dvom o videzu nepristranskosti. Predsedniku Vrhovnega sodišča je mogoče pritrditi, da okoliščine, ki jih je v predlogu navedla toženka, ne porajajo nobenega dvoma o subjektivni nepristranskosti odločanja predsednika Višjega sodišča v Ljubljani o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vendar, kot je zapisalo Ustavno sodišče v zadevi Up-879/14, tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika višjega sodišča pri odločanju o predlaganih izločitvah, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča v objektivnem pomenu. Pomembno je namreč, ali konkreten odziv predsednika sodišča v medijih lahko v javnosti vzbudi dvom o videzu nepristranskosti sojenja, če kasneje v konkretni zadevi predsednik odloča tudi o predlaganih izločitvah. Vrhovno sodišče zaradi opisane vsebine odziva predsednika Antona Panjana, drugače kot predsednik Vrhovnega sodišča ocenjuje, da gre za objektivno okoliščino, ki v javnosti lahko vzbuja dvom o videzu nepristranskega odločanja. Zato je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP sklep spremenilo tako, da se predsednika višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana izloči iz odločanja o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - odmera odškodnine - ugotavljanje obsega škode - zavrnitev predloga
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V postopkih v pravdah zaradi motenja posesti sodišče prve stopnje odloči s sklepom, pooblastila pritožbenega sodišča pa so urejena v 365. členu ZPP. Ker torej ne gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe (pogoj iz prvega odstavka 357.a člena ZPP) in ne za kršitev pooblastil pritožbenega sodišča, na katere pritožbo zamejuje drugi odstavek 357.a člena ZPP, je na dlani, da se pritožba tožene stranke ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in torej ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 138, 139, 140, 189, 290. ZZZDR člen 105, 129, 131c.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - uporaba določb novejšega zakona - stiki otroka s staršem - določitev preživnine za otroka - otroški dodatek - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec sodnika pristojnega višjega sodišča zaposlen pri stranki v postopku - zavrnitev predloga
Položaj, ki je podan v konkretni zadevi, ne dosega pragu možnosti vzbuditve objektivnega dvoma o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja celotnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00054442
URS člen 15, 15/3. OZ člen 82, 82/2, 134. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti na delovnem mestu - poseg v komunikacijsko zasebnost - vpogled v elektronske komunikacije - kolizija ustavnih pravic - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - nejasna pogodbena določila - skupen namen pogodbenih strank - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1) ali je izpodbijana sodba v luči testa iz tretjega odstavka 15. člena Ustave materialnopravno pomanjkljiva in/ali procesno protislovna oziroma pomanjkljiva; in
2) ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni na podlagi drugega odstavka 82. člena OZ iskalo skupnega namena pogodbenikov pri sklepanju Sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00054373
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Mariboru. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot solastnica, prav tako pa ima na tem območju predlagateljica prebivališče.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se z odločitvijo v izpodbijani sodbi sploh ne sooča. Ne postavi problematičnega pravnega vprašanja in slednjič, jasno ni niti kateri del sodbe napada. Tak predlog ni procesno ustrezen in ga je treba zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00054439
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPN člen 7, 7/2. ZPDS člen 6. ZLNDL člen 2. ZOR člen 47.
predlog za dopustitev revizije - družbena lastnina - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - predmet pogodbe - ničnost - imetništvo pravice uporabe - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pregled predloga za dopustitev revizije v obravnavani zadevi pokaže, da ne krši le posamezne, marveč ne ustreza sploh nobeni izmed zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga
Zakon v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagatelj ni izpolnil.
Jasno ni formuliral nobenega konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo; posledično tudi ni zatrjeval, kaj šele konkretno obrazložil njegove obče pomembnosti, torej doprinosa k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve. Predlog večinoma pomeni prikrito nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00058747
ZIZ člen 42b, 42b/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 44. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/2. ZMZPP člen 109, 109/5. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4, 367a, 379, 379/1, 385, 385/3, 391, 391/2. ZS člen 106, 106/1, 106/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - priznanje tuje sodne odločbe - priznanje odločbe hrvaškega sodišča - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - pritožba zoper sklep o ugovoru - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - funkcionalna pristojnost - pristojnost Vrhovnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb postopka
Zahteva za varstvo zakonitosti pravilno opozarja, da višje sodišče ni bilo stvarno pristojno odločiti o pritožbi zoper sklep okrožnega sodišča o ugovoru zoper sklep istega sodišča, s katerim je to priznalo hrvaško sodno odločbo. Na podlagi tretjega odstavka 42.b člena ZIZ in 44. člena Bruseljske uredbe I (Uredbe Sveta št. 44/2001) v zvezi s Prilogo IV je za odločitev o pritožbi pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Po presoji zakonodajalca zgrešena stvarna pristojnost pred sodiščem prve stopnje ni tako huda kršitev, ker so si sodišča prve stopnje enakovredna ter ker pravilnost in kvaliteto sojenja zagotavlja dvostopenjski postopek. Enako pa ni mogoče sklepati pri delitvi pristojnosti med višjimi in Vrhovnim sodiščem, ker gre za sodišča na različnih hierarhični ravni, zoper odločitev sodišča, ki odloča o pritožbi, pa ni več rednega pravnega sredstva.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica sama vlaga predlog za dopustitev revizije, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.