postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - večstanovanjska stavba - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - prostorski akti - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišče - dostopna pot - javno dobro - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Naknadna izločitev dela soseske in njeno nadaljnje samostojno načrtovanje ne pomeni nujno vsakršno zanikanje pravic etažnih lastnikov dotlej že zgrajenih stavb na načrtovanih skupnih funkcionalnih zemljiščih, ki so bila kasneje obenem z izločenim delom soseske tudi dejansko zgrajena; zlasti ne upoštevajoč ugotovitve izvedenca, da so se površine teh funkcionalnih zemljišč nepravilno upoštevale dvakrat. Območje se je urejalo z namenom zagotovitve funkcionalnih površin načrtovanih sosesk, kar izključuje javno dobro in uporabo površin s strani vseh in vsakogar. Ni odločilna sedanja raba, ampak pretekla raba do lastninjenja, vztrajanje pri ohranitvi sedanjega stanja in načina uporabe pa tudi ni jamstvo, da bo v interesu stanovalcev, etažnih lastnikov in drugih uporabnikov tako ostalo tudi vnaprej.
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in presodilo, da je pretekla redna raba zemljišča utemeljena tudi v primeru, če se ni izvrševala od izgradnje stavbe dalje. Ob upoštevanju dinamičnega načela so namreč pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča poleg sprememb na normativni ravni relevantne tudi vse naknadne spremembe v naravi, vključno s spremembo rabe zaradi naknadne umestitve skupnih funkcionalnih površin v sosesko.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - ugovor res iudicata - zavrnitev ugovora - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi ugovora o pravnomočno razsojeni stvari nasprotnih udeležencev, kljub temu da je sodišče o ugovoru odločilo s posebnim sklepom ni takšen. Z izpodbijanim procesnim sklepom je sodišče odločilo, da je sojenje dopustno, ker ni podana negativna procesna predpostavka, ki bi onemogočala meritorno odločanje, ne pa o glavni stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Ker je sodnica - druga toženka - sodelavka sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani, so izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ne more ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o obstoju procesne kršitve, o nepravilni uporabi materialnega prava ali o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno. Presodi lahko le, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
Toženec je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo, zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog umaknjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056111
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 16, 24, 25, 26. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - darilo, dano enemu od zakoncev - solastnina - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine - dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - identiteta hiše - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00055535
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - ugotovitev obstoja lastninske pravice - zavrnitev predloga
Sodišče druge stopnje je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede vprašanja, ali je bila s pogodbo o zaposlitvi dogovorjena bruto ali neto plača. Tako kot delovno in socialno sodišče v delovnem sporu, je odločilo, da za tožnika potem, ko se je prezaposlil k slovenskemu delodajalcu, ni več veljal aneks. Zato je opravilo pritožbeno obravnavo, postavilo izvedenca in mu naložilo, naj opravi nov izračun prikrajšanja. Posledično je pritožbi toženke delno ugodilo in znižalo ugotovljeni znesek terjatve tožnika na 38.357,92 EUR. Zavrnilo je tudi tožnikov zahtevek za obračun prispevkov in zahtevek za ugotovitev višje terjatve. Obrazložilo je, da pri prisojeni odškodnini tožencu ni treba plačati prispevkov ter dodalo, da po novejši sodni praksi sodišča tudi ne odločajo o davčni obveznosti v izreku.
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker tožnik ni izkazal pogojev po 367.a členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00057354
ZDZdr člen 31, 68. ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 18, 18/1. ZPP člen 380, 380/1, 385, 385/3. ZBPP člen 34, 34/2, 40, 40/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 14, 14/3.
obvezno zastopanje pridržane osebe - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - odločanje o priznanju in odmeri stroškov zastopanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvetnik, ki je po tretjem odstavku 14. člena OT podal predlog za priznanje in odmero stroškov zastopanja po uradni dolžnosti, ima v primeru, ko sodišče ne odloči v tridesetih dneh, aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnih sredstev po ZVPSBNO. Ima pa Vrhovno državno tožilstvo prav, da je glede na ugotovljene okoliščine trimesečna zamuda z izdajo odločbe o priznanju in odmeri stroškov v znesku 95,16 EUR) pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice in ni utemeljena prisoja denarne odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - čistilka sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolžnica čistilka, ki delo opravlja pri krajevno pristojnem majhnem sodišču, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00055581
ZZZDR člen 51, 52, 54. OZ člen 190, 193, 378. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje razvezanih zakoncev po razvezi zakonske zveze - razpolaganja enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - realna subrogacija - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje instančnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik uveljavlja odškodnino (med drugim) zaradi domnevno protipravnega ravnanja Višjega sodišča v Ljubljani, ki je v razmerju do pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani neposredno instančno sodišče. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristanskost - oče stranke sokrajan sodnice - zavrnitev predloga
To, da je oče ene izmed strank sokrajan sodnice, ni razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.