Tožeča stranka je v svojem predlogu za zavarovanje z začasno odredbo prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, vknjižene v zemljiško knjigo kot lastnina tožene stranke, kot sredstvo zavarovanj navedela denarno kazen v primeru, da bi tožena stranka kršila prepoved. ZIZ je pri taki vrsti začasne odredbe, kot jo je predlagala tožeča stranka, in če je predmet zavarovanja nepremičnina, vknjižena zemljiški knjigi na ime tožene stranke, kot sredstvo zavarovanja določil vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo, ne pa tudi denarno kazen. Denarna kazen je kot sredstvo zavarovanja predvidena le pri začasni odredbi, s katero se dolžniku prepoveduje, da bi storil kaj, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, in da bi na stvareh, na katere meri zavarovanje, karkoli spremenil.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4, 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4.
pooblastilo
Pooblastilo, ki ga je vlagatelj predloga priložil predlogu za izvršbo sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar predloženo pooblastilo s štempiljko dolžnika, ki je organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo predpostavlja, da ga je podpisala oseba, pooblaščenca za zastopanje dolžnika. Če sodišče dvomi v pristnost pooblastila, lahko od vlagatelja zahteva overjeno pooblastilo.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – domneva umika predloga – razgovor pri CSD – izbira izvajalske organizacije
Ker je center za socialno delo dolžan sodišču sporočiti organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog, bi moral dogovor z organizacijo, kjer bo storilec lahko opravljal delo v splošno korist, skleniti center za socialno delo in ne storilec sam.
Tožnici v sodnem postopku ni uspelo dokazati, da je bila v spornem obdobju v delovnem razmerju ali na kakem delu, na podlagi katerega bi bila zavarovana. Dokazovanje pokojninske dobe na podlagi izjav prič je sicer dopustno, vendar pa morajo biti za priznanje zavarovalne dobe izjave popolne in nedvoumne, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti obstoj delovnega razmerja in zavarovanje na njegovi podlagi. Dokazno breme nosi tožnica in pomeni hkrati odgovornost za uspeh dokazovanja.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba, dosežena v tujini - družinska pokojnina - vračilo plačanih prispevkov v tujini - sporazumu o socialni varnosti med SFRJ in ZRN - odškodninska odgovornost
V veljavnem sistemskem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti prej veljavnih prepisih s tega področja ni nobene pravne podlage za vračilo v ZRN dopolnjene in po nemško-jugoslovanskem sporazumu o socialni varnosti prevzete pokojninske dobe. V obravnavani zadevi tudi niso izkazani vsi elementi odškodninske odgovornosti toženca, zato je sodišče tožbeni zahtevek po obeh pravnih temeljih utemeljeno zavrnilo.
Če delodajalec ne odloči o delavčevem ugovoru, delavec izgubi pravico izpodbijati nedokončen sklep pred sodiščem po izteku roka iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, kolikor sodnega varstva ne uveljavlja v razumnem roku. Ker je delavec uveljavljal sodno varstvo zaradi nezakontega prenehanja delovnega razmerja šele po preteku treh let od prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemejeno zavrglo.
V skladu z določbo 23. člena ZDSS, po katerem delovno sodišče ni vezano na tožbeni zahtevek, je sodišče lahko odločilo le o zakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki jih je tožnica priložila tožbi. Ker je tožnica tekom pravde svojo tožbo razširila s pavšalnim zahtevkom, da se "v celoti spoštuje pogodba o zaposlitvi z dne 10.9.1998", sodišče pa je o takem nejasnem zahtevku odločalo ter samo ugotovilo obstoj delovnega razmerja, toženi stranki pa naložilo vpis delovne dobe v delovno knjižico ter plačilo plače za III. tarifni razred po kolektivni pogodbi dejavnosti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in plačilo davkov in prispevkov, je storilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, v zvezi s 1. odst. 190. čl. ZPP.
zastaralni rok - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za posojilo, ki ga da zavarovalnica svojemu zavarovancu, velja 3-letni zastaralni rok, četudi sicer dajanje posojil ne predstavlja opravljanja dejavnosti, za katero je zavarovalnica ustanovljena.
ZZOD člen 5. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 36, 36.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - pravna oseba - vračilo danih sredstev
Če stečajni dolžnik v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka ni izplačeval plač v skladu z določbo 36. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, ter je mimo vrstega reda, kot ga določa citirani člen, izplačeval plače nad višino z zakonom zajamčenih, lahko upniki ali stečajni upravitelj v skladu z določbo 125. člena ZPPSL izpodbijajo pravna dejanja izplačila in zahtevajo vrnitev neupravičeno izplačanih zneskov.
ZDR člen 103, 103. ZTPDR člen 15, 17, 80, 80/2, 15, 17, 80, 80/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 15, 15. SKPG člen 15.
razporeditev
Pri razporeditvi na določena dela in naloge ni mogoče analogno uporabiti določb o spremembi delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane delavec na delu tudi po izteku določenega časa. Zgolj dolgotrajno opravljanje dela brez ustrezne odločbe ne more spremeniti razporeditve za določen čas v razporeditev za nedoločen čas, saj je potrebno upoštevati, da se na drugo delovno mesto lahko razporeja le s sklepom na podlagi 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90).
ZDR člen 11, 54, 56, 56/1. ZTPDR člen 27, 27/3, 31, 31/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 3.
letni dopust - skrajšanje letnega dopusta - skrajšan delovni čas
Upoštevaje načelo, da se pravice delavcev, ki delajo v specifičnem delovnem času, praviloma uveljavljajo v sorazmerju z delovnim časom (54. čl. ZDR in 3. odst. 27. čl. ZTPDR), niso nezakonite določbe pogodb o zaposlitvi, da delavcem, ki delajo s specifičnim razporedom delovnih dni (4 delovni dnevi, 2 prosta dneva) pripada sorazmerno manj dopusta kot delavcem tožene stranke, ki delajo s petdnevnim delovnim tednikom.
ZDDO člen 3, 3. ZDSS člen 57, 57/1, 57/4, 57, 57/1, 57/4. ZDS člen 24, 27, 24, 27.
delovni spor - sistemizacija delovnih mest - državni organ
1. Iz določb 1. in 4. odst. 57. čl. ZDSS izhaja, da je lahko predmet kolektivnega delovnega spora tudi vprašanje zakonitosti določb splošnega akta delodajalca (to je pravilnika o sistemizaciji v državnem organu). 2. Notranja organizacija dela, ki se odraža v opredelitvi delovnih mest v pravilniku o sistemizaciji, je znotraj zakonskih okvirov avtonomna pravica delodajalca, ki je v državnih organih v javnem interesu omejena s postopkom sprejemanja akta o sistemizacji po določbah 3. člena ZDDO. S tem, ko je Davčna uprava RS v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest opredelila različna delovna mesta inšpektorjev in davčnih izterjevalcev (višji inšpektor, inšpektor III, izterjevalec II, ...), ni kršila določb 24. in 27. člena Zakona o davčni službi, ki predvideva le eno delovno mesto inšpektorja oz. izterjevalca.
družba z omejeno odgovornostjo - prekinitev postopka - posledica - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Družbeniki po 37.členu ZFPPod izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za morebitne preostale obveznosti te družbe z vsem svojim premoženjem kljub temu, da družbeniki take družbe sicer po določilih ZGD za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo.
Če sodišče ugotovi, da je bil tožnik neupravičeno obsojen in so podani pogoji za vštetje časa, ki ga je prebil v zaporu, v pokojninsko dobo, mora obrazložiti, od kdaj pripada tožniku razlika med pokojnino, ki jo je prejemal in tisto, ki bi mu pripadala glede na priznano delovno dobo. Če sodba nima razlogov o tem, je ni mogoče preizkusiti ter je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Res je, da od občasnih denarnih dajatev ne tečejo zakonske zamudne obresti. Vendar pa to velja le, dokler pred sodiščem ni vložen interni zahtevek na plačilo teh dajatev.
Tožnik ne more z isto tožbo tožiti dveh tožencev pri sodišču, ki je krajevno pristojno le za enega, če ne gre za materialna sospornika (49. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS; št. 26/99; ZPP, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 191. člena ZPP). Ker v tem primeru tudi ne gre za formalna sospornika (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP) je potrebno uporabiti pravilo o sporni krajevni pristojnosti (47. člen ZPP), po prebivališču toženca. Toženca namreč ni mogoče prisiliti, da je proti svoji volji tožen pred zanj krajevno nepristojnim sodiščem. V tem primeru je potrebno ugovoru krajevne pristojnosti toženca ugoditi.
Zgolj na podlagi dolžnikove pritožbene trditve, da je izvršitelj z upnikom v dobrem poslovnem razmerju, ni moč oceniti, ali obstajajo razlogi, ki preprečujejo, da sodišče v konkretni zadevi za izvršitelja določi M. H. iz K....
ZOR člen 203, 210, 210/4, 214, 216, 203, 210, 210/4, 214, 216.
neupravičena obogatitev - nova škoda
Zavarovalnica, ki je na podlagi pravnomočne sodbe, proti kateri je vložila revizijo, v izvršbi ali zaradi preteče izvršbe plačala odškodnino zaradi poškodb in prizadetega zravja, lahko torej od oškodovanca, katerega del tožbenega zahtevka je bil v revizijskem postopku zavrnjen, utemeljeno zahteva vrnitev preveč plačanega zneska. Takšno preplačilo namreč ni bilo izvršeno neutemeljeno (4. odst. 210. čl. in 216. čl. ZOR). V trenutku prejema odškodnine je bil toženec pošteni pridobitelj, saj je ne glede na vloženo izredno pravne sredstvo tožene stranke na podlagi pravnomočne sodbe utemeljeno mislil, da mu tolikšna odškodnina pripada. Zamudne obresti od glavnice je zato pritožbeno sodišče priznalo od vložitve zahtevka dalje (214. čl. ZOR), t.j. od dneva vložitve tožbe. Če gre pri oškodovancu za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ob prvem sojenju po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do njega po normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, potem gre za novo škodo, zaradi katere je oškodovanec upravičen tudi do nove (dodatne) odškodnine.
Pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja ni izvršljivost, ampak le zapadlost upnikove terjatve. Dolžnik in tretje osebe, v korist katere je dejanje storjeno, nista nujna sospornika.