pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje življenja s samomorom
Pritožnikovo čustvovanje in vedenje v celoti obvladujejo nanašalne in preganjalne blodnje, zato sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. Pritožnik torej niti ni sposoben izraziti svobodne volje oziroma oblikovati pravnorelevantne izjave glede svojega zdravljenja. Posledično ni mogoče upoštevati njegovega nasprotovanja hospitalizaciji, ki ga izraža v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00021044
OZ člen 833, 833/1, 833/2, 833/4. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-f).
O blagu, ki naj bi bilo v zalogah, je pred izdelavo izvedenskega mnenja imela podatke samo tožena stranka. Tožeča stranka je po pridobitvi izvedenskega mnenja in sodelovanju pri ogledu ob izdelavi le-tega šele prvič lahko podala konkretne pripombe glede stvari, ki jih je imela tožena stranka v zalogah. Zato so bile te navedbe pravočasne. Po pridobitvi izvedenskega mnenja se je tako postavilo kot sporno dejstvo, ali je bilo res vse blago v zalogah proizvedeno pred prepovedjo prodaje. Opisana procesna situacija je zato terjala ustrezen odgovor tožene stranke.
Namen določbe četrtega odstavka 833. člena OZ je v zagotovitvi odmene tistemu zastopniku, ki v pričakovanju dolgoročnega sodelovanja vlaga v pridobivanje kupcev, do prekinitve pogodbe pa pride prej kot bi se ta vlaganja lahko povrnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00020475
ZGD-1 člen 263. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - prosta podjetniška presoja - merila - pravno relevantna dejstva - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - ravnanje v dobro družbe
Čeprav pravilo "proste podjetniške presoje" pri nas ni izrecno uzakonjeno, je sodna praksa pri nas dopustila njegovo primerno uporabo v primerih presoje odgovornosti poslovodstva gospodarske družbe na podlagi določb ZGD-11. To pravilo je lahko v pomoč (tudi) sodiščem pri določitvi primerov, ko gre za sprejemanje popolnoma poslovnih odločitev, ki nimajo za posledico odškodninske odgovornosti poslovodij gospodarskih družb. Merila oz. zahteve, ki morajo biti podane, da je mogoče govoriti o polju proste podjetniške presoje, so naslednja:
a) mora iti za poslovno odločitev; njeno nasprotje so pravno regulirane odločitve;
b) uprava mora ravnati v dobro družbe, kar se presoja "ex ante";
c) ravnanje uprave ne smejo uravnavati njeni posebni interesi ali tuji vplivi;
d) člani uprave morajo sprejeti sporne odločitve na podlagi primernih informacij;
Ker je tožnik na podlagi sklenitve prvega aneksa dosegel, kar je s tožbo zahteval, je tožbo umaknil takoj, ko je toženka zahtevek izpolnila. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP pravilno odločilo, da mu je toženka dolžna povrniti potrebne pravdne stroške, s čimer je torej štelo, da je bila tožba utemeljeno vložena. Da pa je tožnik tožbo sploh lahko vložil, je moral na podlagi petega odstavka 24. člena ZJU najprej vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe, ker je taka pritožba procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je tudi strošek te pritožbe potrebno šteti kot potreben in ga tožniku priznati.
Ne drži pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče zaradi uporabe protiustavnega predpisa prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami pred Ustavnim sodiščem RS. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je po določbi 156. člena URS dolžno prekiniti postopek, ko meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri odločanju, protiustaven. V konkretnem primeru pa tožnica uveljavlja nezakonitost oziroma protiustavnost podzakonskega akta. Tak podzakonski predpis pa se lahko spregleda (exceptio illegalis), ker je sodnik po določbi 125. člena Ustave RS vezan (le) na Ustavo RS in zakon.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022640
OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - dodatek za pomoč in postrežbo - renta - izguba na zaslužku - tuja pomoč
Ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi se moral dodatek za pomoč in postrežbo odšteti od priznane škode iz naslova nudenja tuje pomoči. Tožnik v obdobju, za katero je zahteval in mu je sodišče priznalo odškodnino iz naslova nudenja tuje pomoči, še ni prejemal dodatka za pomoč in postrežbo, saj ga je začel prejemati šele v letu 2016.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o rentnem zahtevku. Oprlo se je na izvedensko mnenje sodnega izvedenca finančne stroške ter tožniku priznalo rento le iz naslova nižjega dohodka (razlika med invalidsko pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka). Kot je bilo že omenjeno, tožnik rentnega zahtevka iz naslova trajnega povečanja potreb (in zmanjšanja zmožnosti za napredovanje) ni določno obrazložil niti ni dokazal njegove utemeljenosti. Posledično ni utemeljena niti pritožbena navedba, da naj bi znotraj tega dela rentnega zahtevka zahteval bodočo škodo zaradi nudenja tuje pomoči, saj tega v postopku na prvi stopnji ni navajal.
Utemeljeno je zavrnjen ugovor tožene stranke, da bi bilo treba od priznane rente odšteti dodatek za pomoč in postrežbo. Tak dodatek bi se sicer načeloma lahko upošteval v smislu znižanja omenjene rente iz naslova nudenja tuje pomoči, ker pa tak rentni zahtevek tožniku ni bil priznan, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dodatka za pomoč in postrežbo ni odštelo od rente zaradi nižjega dohodka, saj imata takšna renta in tak dodatek različno naravo zadoščenja. Prav tako je neutemeljena navedba tožene stranke, da bi morala biti renta določena le dokler tožnik ne izpolni pogojev za starostno pokojnino. Datum izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino je še negotov, zato je sodišče tožniku pravilno priznalo rento brez časovne omejitve. Ko pa bo tožnik izpolnil zakonske pogoje za starostno upokojitev, bo lahko tožena stranka uveljavljala spremenjene okoliščine, zaradi katerih se lahko mesečna renta nenazadnje tudi odpravi.
razmerja med starši in otroki - stiki - otrokova korist - začasna odredba - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - način izvajanja stikov - obseg stikov
Iz pritožbenih navedb o tožnikovem odnosu do otrok v času, ko je družina živela skupaj, ne izhaja neogiben sklep, da stiki z očetom za otroke niso koristni. Sploh pa takega zaključka ne utemeljuje dejstvo, da tožnik na naroku 11. 9. 2018 ni vedel za dejavnosti otrok ob četrtkih. Tožnik od sredine avgusta ni več živel z družino, toženka pa ni nasprotovala njegovim navedbam, da se spomladi še nista odločila, ali bo sin jeseni nadaljeval s karatejem, da je hčeri vpisala na likovno delavnico po 4. 9. 2018 in da je poskušal izvedeti, kakšne so njihove dejavnosti, a se toženka na to ni odzvala. Nepoznavanje urnika zunajšolskih dejavnosti otrok tako ne more izkazovati verjetnosti trditve o odtujenosti med njimi in očetom.
Dejstvo, da so se konji (6 konj) brez nadzora gibali po lokalni (dejansko glede na ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke po regionalni) cesti, dokazuje, da toženka ni poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo teh konj, zato niti ni pravno odločilno, kakšna je bila ograja pašnika, na katerem so se pasli konji, preden so prišli na cesto in hodili po cesti.
Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je tožnikovo trditev, da toženka ni poskrbela za primerno zavarovanje za čredo konj, toženka pravočasno prerekala zgolj z nasprotnimi pavšalnimi trditvami: da so bili njeni konji (preden so ušli z ograjenega pašnika) primerno zavarovani na pašniku, zagrajenim z električnim pastirjem za konje, da je G. isti večer (torej v času škodnega dogodka) ugotovil, da so bili trakovi električnega pastirja prerezani, da je bila s tem seznanjena tudi policija, v svoji trditveni podlagi pa je navedla vsebino policijskega zapisnika o ogledu kraja prometne nezgode.
S takimi trditvami po presoji pritožbenega sodišča ni zadostila trditvenemu bremenu, sploh pa ne dokaznemu bremenu glede na določbo drugega odstavka 158. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00020699
URS člen 25. ZGD-1 člen 40, 40/2, 52, 52/1, 318, 512, 513. ZRev-2 člen 38. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - standard obrazloženosti odločbe - pravica do pritožbe - procesna legitimacija predlagatelja - zastopanje družbe - upravičenje za zastopanje - notranje omejitve zastopanja - zloraba pravice - pravni interes delničarja ali družbenika - posebna revizija - sklep družbenika - procesna predpostavka za sodno uveljavljanje pravice - koncern
Kot izhaja iz priloženih podatkov Trgovinskega registra Okrajnega sodišča Landshut, je bil A. M. upravičen zastopati predlagatelja samostojno in brez omejitev, čemur sicer nasprotni udeleženec niti ne nasprotuje, zato je treba v tem sodnem postopku proti nasprotnemu udeležencu upoštevati stanje v trgovinskem registru.
Družbenik ima pravico, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca. Ukrep za pregled in nadzor dela direktorice nasprotnega udeleženca je povsem zakonit in legitimen interes vsakega družbenika. Sodišče druge stopnje na podlagi procesnega gradiva v spisu ni prišlo do zaključka, da je namen predmetnega predloga nagajanje in škodovanje nasprotnemu udeležencu, zlasti pa njegovi direktorici. Vsak družbenik ima tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda. Zaradi povezanosti vseh družb v Skupini, kjer se izvaja posebna revizija na ravni matične družbe C. GmbH, zahteva predlagatelja ne more predstavljati nobene zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1.
delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - upravičen interes - upravičen interes solastnika do določenega dela stvari
Želje solastnikov se pri delitvi solastne stvari upoštevajo, če so podprte z dejanskimi okoliščinami. Gola želja pa za izkaz upravičenega interesa ne zadostuje.
Ker je izpolnitev obveznosti iz zadnje faze projekta po Ponudbi in Pogodbi predstavljalo posredovanje psd datotek, pred izročitvijo oziroma prejemom teh datotek ni mogoče govoriti o predaji zadnje faze projekta.
Ob dogovorjeni samostojnosti vsake faze se tožena stranka obveznosti za plačilo zadnjih dveh faz projekta ne more razbremeniti s sklicevanjem na napake tožeče stranke v predhodno zaključeni fazi.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijane odločbe tožene stranke pravilno poučen o možnosti vložitve tožbe pri sodišču prve stopnje v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe. Tožnik je tožbo v nasprotju s pravnim poukom vložil po preteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Zato je pravilno zavržena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020652
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/2-3, 94/2-3(1). ZPP člen 212, 214.
prodajna pogodba za nepremičnino - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepoved odtujitve in obremenitve - začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - enostranski pravni posel - poziv - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - pravna kvalifikacija - neprerekana dejstva - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - specifikacija tožbenega zahtevka
Izvršitev razpolagalnega pravnega posla ne pomeni izročitve zemljiškoknjižnega dovolila kupcu, temveč overitev podpisa prodajalca na njem oziroma sestavo notarske zapisa, v katerem je vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč enostranski pravni posel, saj zavezuje le prodajalca. Zgolj njegova ne izročitev kupcu prodajalca tako ne odvezuje obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Ker zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice ne more biti drugačno kot overjeno, poziv za prevzem zemljiškoknjižnega dovolila predpostavlja, da je bil opravljen razpolagalni posel, torej da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo napisano, podpisano, overjeno in pripravljeno za prevzem s strani tožeče stranke.
Zmotno je stališče tožene stranke v pritožbi, da tožnik nikoli ni prerekal njenih trditev, da razpolagalni posel ni bil opravljen. Omenjene trditve namreč pomenijo tudi pravno kvalifikacijo ravnanja, ne gre le za zatrjevanje dejstva. Člen 214 ZPP pa se nanaša le na dejstva, ne pa na pravne kvalifikacije.
Ni potrebno, da bi tožbeni zahtevek na izročitev zemljiškoknjižnega dovolila vseboval celotno besedilo dovolila z datumom izdaje, saj je predmetni zahtevek dovolj specificiran s tem, da je iz njega razvidno, da gre za zemljiško dovolilo v breme tožene stranke in v korist tožeče stranke za dovolitev vpisa lastninske pravice na cit. sporni nepremičnini. S tem so definirane vse bistvene sestavine, potrebne za vpis lastninske pravice tožnika v zemljiško knjigo.
ZZVZZ člen 44c.. ZUP člen 7.. ZPP člen 180, 180/3.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da mora tožena stranka pri vodenju upravnega postopka postopati do določbi 7. člena ZUP, kjer je urejeno varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabijo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Bistvena je torej zahteva stranke, katero materialno določbo je potrebno v tem primeru uporabiti, pa je ob upoštevanju 7. člena ZUP stvar tožene stranke. Tudi sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je mogoče tožniku priznati pravico do višjega zneska na podlagi 44.c člena ZZVZZ, čeprav tudi za sodišče velja, da ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicuje tožnik (tretji odstavek 180. člena ZPP).
ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
trditvena podlaga tožbe - plačilo komunalnih storitev - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZObr člen 45. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11. ZSPJS-UPB13 člen 3, 3/5.
vojak - dodatek za vodenje in poveljevanje - poveljnik
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik vodja svoje skupine in ji je poveljeval, vendar pa do dodatka po 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni bil upravičen, ker ni bil imenovan na poveljniško dolžnost po 45. členu ZObr, pa tudi ne na katero drugo dolžnost iz 11. člena Uredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019899
ZPP člen 212, 285. OZ člen 633.
pogodba o delu - nekvalitetno izvedena dela - količinski manjko - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - obvestilo o napaki - materialno procesno vodstvo - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage.
obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
neupravičen pripor - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor)
Odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode praviloma zajema vse škodne posledice na nepremoženjskem področju.
Pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode in posledično pri odmeri višine odškodnine se upošteva trajanje pripora, razmere v priporu, vpliv odvzema prostosti na osebnost oškodovanca, intenzivnost posega v njegovo družinsko in socialno življenje, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja in vse druge okoliščine, ki so vplivale na trajanje in intenzivnost duševnih bolečin zaradi posega v osebno svobodo.