Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Jezikovno (ozko) razlago podpira drugi odstavek 125. člena ZFPPIPP o nesuspenzivnosti pritožbe proti sklepu v insolvenčnih postopkih.
sklenitev pogodbe - učinki pogodbe - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - pogodba v korist tretjega - vsebina pogodbe - pogodbene obveznosti - vsebina pogodbene obveznosti - obljuba - obljuba plačila
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Na tretjo osebo, ki ni pogodbena stranka, lahko pogodba vpliva le na način, da se njej v korist ustanovi kakšna pravica.
Obljuba tretje osebe eni od pogodbenih strank ne vzpostavlja obveznosti tretje osebe do druge pogodbene stranke.
ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 78, 78/1. ZGD-1 člen 515, 515/1.
podpis ugovora - zastopanje pravne osebe - podpis pravne osebe
Ker je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravno sredstvo, velja zanj zahteva po podpisu vložnika. Vložnik ugovora - dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sama nima pravdne sposobnosti, zato jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tega ni podpisala zakonita zastopnica in je s sklepom pozvalo dolžnika, da dopolni ugovor tako, da bo vseboval navedbo zakonitega zastopnika, njegovo funkcijo, ime in priimek ter lastnoročni podpis zakonitega zastopnika. Tega dolžnik v pritožbi ne zanika. Dolžnik je dopolnil ugovor tako, da ga je ponovno podpisala ista oseba, kot je prvotni ugovor. Torej je ugovor in dopolnitev je podpisala oseba, ki v času vložitve ugovora in dopolnitve ni bila v sodnem registru vpisana kot zakoniti zastopnik dolžnika. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na pomoto, zamenjavo funkcij in neznanje, saj je ravno odpravi tega bil namenjen sklep sodišča prve stopnje z pozivom.
ZPP člen 6, 6/2, 8, 102, 102/1, 104, 104/1, 309a, 339, 339/1, 339/2. ZZZDR člen 81, 81.a/3, 82.c.
uporaba svojega jezika v postopku - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca - nezadostna sredstva za preživljanje - krivda za brezposelnost - pridobitna sposobnost - socialno varstveni prejemki - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - pogajanja o poravnavi
Pravica do uporabe svojega jezika je tudi s pomočjo sodnega tolmača v postopku v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZPP in v skladu s 1. odstavkom 102. člena ZPP omejena zgolj na naroke in druga ustna procesna dejanja pred sodiščem, ne velja pa tudi za vloge v postopku, ki jih morajo v skladu s 1. odstavkom 104. člena ZPP stranke vlagati v slovenskem jeziku.
Tudi za izjave, ki so podane v okviru poravnalnih pogajanj, velja prepoved uporabe iz 309a. člena ZPP. Kršitev tega določila ZPP predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je podana le takrat, če je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Pritožbeno sodišče je zato v okviru pritožbenih navedb ugotavljalo, na kakšen način je ta kršitev vplivala na izpodbijano sodbo. Ker gre za navedbo stranke in ne za dokaz, z upoštevanjem te izjave toženke ni prišlo do zatrjevane uporabe nedopustnega dokaza. Sodišče prve stopnje pa zaključka, da toženka ni izkazala, da je popolnoma brez sredstev oziroma virov za preživljanje, ni utemeljevalo zgolj in izključno na tej izjavi oz. navedbi toženke, podani v okviru poravnalnih pogajanj, temveč je s povzemanjem te njene navedbe zgolj podkrepilo svoje že prej sprejete tovrstne dejanske zaključke, ki jih je sprejelo na podlagi drugih ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ki jih je dokazno presojalo tudi neodvisno od te izjave toženke, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da upoštevanje te izjave toženke ni bistveno vplivalo na dokazno oceno sodišča prve stopnje,
Zakonsko določena dolžnost preživljanja zakonca po razvezi zakonske zveze je v tem primeru, če zakonec nima sredstev za preživljanje in ni brez svoje krivde nezaposlen, pred dolžnostjo Republike Slovenije, da takšni osebi omogoči pridobitev denarne socialne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021860
OZ člen 434, 434/2. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - prevzem izpolnitve - neizpolnitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev o plačilu vtoževane obveznosti ima oporo v drugem odstavku 434. člen OZ in ne v določbah o posojilni pogodbi, kot zmotno meni pritožnik. Ugotovljeni dogovor med pravdnima strankama namreč ustreza dogovoru o prevzemu izpolnitve. Gre za razmerje med dolžnikom obstoječe obveznosti (tožnico), ki je sklenila pogodbo s posojilodajalcem, in prevzemnikom izpolnitve (tožencem). Tožnici se je namreč zavezal, da bo prevzel vse obveznosti, ki jih je prevzela po (neugodni) posojilni pogodbi, s katero je bilo pridobljeno posojilo zanj. Ker se ni držal medsebojnega dogovora in je morala tožnica sama izpolniti obveznosti po posojilni pogodbi, toženec dejansko ni izpolnil prevzete svoje pogodbene obveznosti v razmerju do nje. Zato ji po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz (njune) pogodbe o prevzemu izpolnitve. Najmanj kar je, je tožnici zaradi neizpolnitve njune pogodbe oziroma njegovega ravnanja nastala škoda v vtožvanem znesku, ki ji jo mora zaradi kršitve medsebojne pogodbene obveznosti toženec povrniti.
stranska intervencija - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravni interes intervenienta - pravna korist - ekonomski interes
Višina morebitne škode lahko vpliva le na višino pritožnikove obveznosti, v samo odškodninsko odgovornost pa ne more posegati. Škoda zaradi morebitnih nedovoljenih ravnanj uprave oziroma pritožnika kot njenega predsednika je namreč že nastala. Če pa bo zaradi uspeha v tej pravdi v končni posledici prišlo do večjega poplačila upnikov, je pritožnikov položaj varovan z zahtevkom iz šestega odstavka 44. člena ZFPPIPP.
Uspeh tožeče stranke na pravni položaj pritožnika lahko vpliva le negativno, v takem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za dopustnost intervencije
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - samozaposlena oseba - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ni pravilno stališče pritožbe, da tožniku ni možno priznati pravic iz delovnega razmerja za čas pred vložitvijo zahteve za varstvo pravic. Tudi ne drži, da je tožnik ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ko je zahteval sodno varstvo. Iz spisa ni razvidno, da je zavrnil sklenitev pogodbe o zaposlitvi. A tudi, če bi bila volja delavca za sklepanje delovnega razmerja vprašljiva, to v sodnem sporu ne bi imelo večje teže kot dejansko ugotovljeni elementi delovnega razmerja. Enako velja glede dejstva, da so bile med strankama sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni oblikovalo tričlenskega izreka, sklicujoč se pri tem na kršitev tretjega odstavka 319. člena ZPP. Če sodišče ugotovi, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev, je namreč dopusten dvočlenski izrek, kot ga je oblikovalo in obrazložilo sodišče prve stopnje.
V primeru delnega umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka le glede umaknjenega dela tožbe. Ker je v tem sporu sodišče postopek ustavilo v celoti, je ravnalo v nasprotju s 188. členom ZPP.
ZIZ-UPB3 člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 64, 64/1. ZDen člen 64, 64/1, 88, 88/3. SPZ člen 42.
nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa - nepremičnine izvezete iz izvršbe - ugovor tretjega - prepoved razpolaganja z nepremičninami v denacionalizacijskem postopku - predmet izvršbe
S prepovedjo razpolaganja z nepremičninami, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve (88. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen), je zakon začasno te nepremičnine izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). To pa pomeni, da te nepremičnine nimajo sposobnosti biti objekt stvarnih pravic (med njimi lastninske pravice). Iz tega razloga tudi njihova prodaja v izvršilnem postopku ni mogoča. Izvršbo na stvareh, ki so izven prometa, zakon tudi izrecno prepoveduje (prva točka drugega odstavka 32. člena ZIZ). Na to dejstvo je izvršilno sodišče v okviru ugovornih razlogov dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5. OZ člen 190, 190/3, 319.
neupravičena obogatitev - nasprotna izvršba - povrnitev preplačil - pravnomočen sklep o izvršbi - odpust dolga
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva. Ker je imela tožnica (dolžnica v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore v zvezi z morebitnim napačnim izračunom višine njenega dolga na podlagi posojilne pogodbe, pa tega ni storila oziroma so bili njeni ugovori prepozni, tega, kar je plačala na podlagi (neizpodbitega) pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri uveljavlja ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge. Smisel določbe 5. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ o pravici do vračila preveč plačanega zneska dolžniku je namreč odprava napak, do katerih lahko pride v izvršilnem postopku, ko iz različnih razlogov pride do preplačila dolga oziroma do prejema izpolnitve, ki presega terjatev upnika.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - poziv za plačilo - akontacija odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine glede na posebnosti tega primera, glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri tožniku, ustrezno upoštevalo načelo individualizacije višine denarne odškodnine. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pa pokaže, da je bilo tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pri odmeri odškodnine pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za podobne škode
V tej zadevi je tožnik s tožbo zahteval zakonske zamudne obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo od 16. 3. 2013 dalje, t.j. od poteka 15 dnevnega roka od dneva, ko je tožena stranka po njegovih trditvah prejela njegov prvotni zahtevek za plačilo odškodnine, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je šlo pri pozivu z dne 28. 2. 2013, ki ga je tožena stranka prejela dne 4. 3. 2013, dejansko za predlog tožnika za plačilo akontacije odškodnine v višini 30.000,00 EUR, zato je tožniku od izplačil tožene stranke v višini 20.000,00 EUR in 10.000,00 EUR prisodilo zakonske zamudne obresti od dne 20. 3. 2013 do dneva posameznega delnega plačila. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, na kar pravilno opozarja tožnik v pritožbi, da je na toženo stranko naslovil še en poziv za plačilo akontacije odškodnine in sicer dne 27. 6. 2013, s katerim je po plačilu prve akontacije odškodnine s strani tožene stranke v višini 20.000,00 EUR, toženo stranko pozval, naj mu poleg že izplačane akontacije v višini 20.000,00 EUR izplača vsaj še dodatnih 20.000,00 EUR akontacije odškodnine, t.j. še 10.000,00 EUR več akontacije odškodnine, kot je bilo predlagano s pozivom z dne 28. 2. 2013, zato je bila tožena stranka, ki je ta drugi poziv prejela dne 1. 7. 2013, kot to izhaja iz njenega odgovora ne tožbo, tožnik pa teh dejstev ni zanikal, s plačilom teh nadaljnjih 10.000,00 EUR v zamudi že od dne 17. 7. 2013 dalje in ne šele od dne 16. 9. 2014.
Tožeča stranka do izteka roka iz 108. člena ZPP ni vložila drugega izvoda tožbe v smislu določila 106. člena ZPP. Zato je sodišče skladno z določilom petega odstavka 108. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.
ZKP člen 34, 34/1, 34/2, 39/, 39/1-6, 114. ZS člen 104, 104/2, 116.
prenos krajevne pristojnosti
Glede na to, da so bili s sklepi predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti izločeni vsi preiskovalni sodniki, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2019 določeno dodeljevanje kazensko preiskovalnih zadev, zaradi česar o vloženi zahtevi za preiskavo ne more odločati nihče izmed sodnikov kazensko preiskovalnega oddelka, je bilo potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Pri svoji odločitvi je Višje sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da bi dodelitev zadeve sodnikom, ki so razporejeni na druge oddelke Okrožnega sodišča v Murski Soboti, pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, sicer utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
tožba za zvišanje preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - spremenjene okoliščine - delo preko študentskega servisa - preživljanje zakonca - dodatno delo - dohodek, dosežen s priložnostnim opravljanjem storitev
Preživljanje otrok, dokler so mladoletni oziroma se po polnoletnosti redno šolajo, je primarna obveznost staršev, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi preživninskih zavezancev. Za preživljanje otrok so v prvi vrsti dolžni poskrbeti starši. Od polnoletnega otroka se sicer lahko pričakuje, da bo v določeni meri (kar pa ne sme iti na škodo njegovemu izobraževanju oziroma izpolnjevanju študijskih obveznosti) tudi sam s priložnostnim delom pridobival dodatna sredstva za kritje potreb (zlasti "nadstandardnih"), nikakor pa ne v tolikšnem obsegu, da bi s tem v znatni meri dejansko razbremenjeval svojega roditelja njegove preživninske obveznosti. Prvo sodišče je s tem, ko je od zneska tožničinih mesečnih potreb odštelo celotna sredstva, ki jih tožnica mesečno zasluži z delom preko študentskega servisa, storilo prav to, saj je na ta način tožencu v določenem delu zmanjšalo njegovo preživninsko obveznost, za kar ni nobene podlage.
Preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola, ima prednost pred preživljanjem nezaposlenega zakonca.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - plačilo stroškov upravljanja - začasni upravnik stavbe - podlaga za obračun stroškov upravljanja
Tožnica je podlago za upravljanje stavbe in za obračun stroškov upravljanja imela v odločbi inšpektorja za okolje in prostor, s katero je bila določena za začasno upravnico te stavbe za obdobje šest mesecev in je bilo določeno, da vsi stroški za opravljeno storitev začasne zastopnice bremenijo etažne lastnike, in v zakonski določbi, po kateri so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe.S potekom šestih mesecev iz inšpekcijske odločbe je upravičenje tožnice za upravljanje stavbe prenehalo in je s tem odpadla tudi podlaga za obračun stroškov upravljanja v nadaljnjem obdobju. Ker v tem obdobju podlage za obračun stroškov ni imela niti v morebitni pogodbi o upravljanju, od toženke neupravičeno zahteva njihovo plačilo.
motenje posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti
Ni važno, kdaj se je tožnik lahko prepričal o tem, zoper koga mora naperiti tožbo, pač pa, kdaj je izvedel za storilca, in to je lahko izvedel že, ko je prejel tožbo v zadevi P 277/2107 oziroma ko je vložil odgovor na tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020661
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 69.
izročilna pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - rok za vložitev izbrisne tožbe - prekluzivni rok - zastaranje
Zaradi vsebinskih razlik med ureditvijo izbrisne tožbe v ZZK-1 in Zakonu o zemljiških knjigah, se je sodna praksa z vprašanjem, kateri zakon je treba uporabiti, že ukvarjala. V starejši sodni praksi višjih in Vrhovnega sodišča je tako mogoče zaslediti stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, ki pa je bilo, tudi ob upoštevanju stališč teorije, preseženo. Tako je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 1069/2008 z dne 21. 2. 2013 (na katero opozarja tudi tožnik v pritožbi), pritrdilo stališču, da je treba za presojo uporabiti ZZK-1. Zapisalo je, da zaupanje nedobrovernih pridobiteljev v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice tožnika. Poudarilo je tudi, da lastninska pravica ne zastara, zato tudi tožbe, s katerimi se varuje lastninska pravica, ne smejo biti časovno omejene, med take tožbe pa sodi tudi izbrisna tožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022053
OZ člen 190, 198. ZPP člen 8, 319, 319/2. SPZ člen 96, 96/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - skupno premoženje zakoncev - skupna lastnina - neupravičena uporaba - uporaba stanovanja v skupni lastnini - nasilje nad zakoncem - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - zahteva za dopustitev uporabe - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - privolitev v prikrajšanje - nedovoljene pritožbene novote
Res je dokazni postopek pokazal, da se je toženka zaradi nasilja tožnika iz solastne stanovanjske hiše izselila 1. 8. 2005 in se v solastno stanovanje na drugem naslovu vselila v oktobru 2005. Toženkine pravice do zasebnosti, do osebnega dostojanstva in nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti bi bile v celoti varovane tudi, če bi se preselila v drugo nepremičnino, npr. najemno stanovanje. V solastno stanovanje pa bi se lahko preselila le s soglasjem tožnika. S tem, ko se je preselila v solastno stanovanje pravdnih strank, je bila obogatena, medtem ko je bil tožnik proti svoji volji prikrajšan, saj solastnega stanovanja niti posredno (preko najemnic) ni mogel uporabljati.
Zgolj dejstvo, da solastnik oziroma skupni lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega skupnega lastnika ne zahteva dopustitve uporabe, načeloma ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Za uspeh mora tožnik dokazati še, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stvari. Svojo voljo pa mora uporabniku stvari določno izjaviti in ga z njo seznaniti. Če tega ne stori, se šteje, da je v svoje prikrajšanje privolil in ni zakonskih pogojev za plačilo uporabnine.
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz skupne nepremičnine in zato tudi opusti rabo nepremičnine.
Sodišče je pravilno zaključilo, da je bil tožnik v času vodenja disciplinskega postopka toženkin član, zato je toženka disciplinski postopek zoper njega vodila zakonito tako pred Disciplinsko komisijo kot v zvezi z njegovo pritožbo pred Občnim zborom.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 298a, 298a/2, 298a/2-2, 308.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor dolžnika - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitveni sklep stečajnega senata - notarski zapis kot izvršilni naslov - nevknjižena lastninska pravica - izvenknjižna etažna lastnina - publicitetno načelo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - zastavna pravica na nepremičnini - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Zmotno je stališče pritožnika, da notarski zapis nima moči izvršilnega naslova, ker etažna lastnina na stanovanju še ni vpisana v zemljiško knjigo. Ob upoštevanju spoštovanega publicitetnega načela z objavo zavarovanja v Uradnem listu RS se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje v priloženih listinah k prijavi terjatve podlago za uporabo določbe 308. člena ZFPPIPP. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je dolžniku naložilo, da mora v drugem postopku s tožbo proti upnici uveljaviti zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 53.328,58 EUR ter ločitvene pravice na nepremičnini, v času pridobitve stanovanja stoječi na parcelni št. 000 k. o. X, do 1/2.
Upniki so v postopku izvršbe pred začetkom stečaja nad dolžnikom pridobili v zavarovanje svoje terjatve zastavno pravico na nepremičnini. Ker so pridobili z vpisom v zemljiško knjigo hipoteko za zavarovanje sporne terjatve, jo je upravitelj, potem ko je to ugotovil na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, moral vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Pritožnik je prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Zato so izpolnjeni pogoji po določbi 308. člena ZFPPIPP in mora upnik, ki je ločitveno pravico in zavarovano terjatev prerekal, vložiti tožbo z zahtevkom na ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice.