povračilo stroškov - specifikacija računa - pogodba o poslovnem sodelovanju - vodja gradbišča
Pogodba namreč ne določa niti obveznosti sprotnega zaračunavanja ″potroškov″ niti tega, da bi bila pisna potrditev ″potroškov″ s strani toženke pogoj za terjanje njihovega povračila. Pravdni stranki tudi sicer nista več v pogodbenem razmerju in sta v medsebojnem sporu, zato ni mogoče od tožnika zahtevati, da bi moral pridobiti pisno potrditev ″potroškov″ s strani toženke. V situaciji, ko je tožnik po ugovoru toženke, da ″potroški″ niso specificirani, ″potroške″ specificiral, zanje priložil račune, ki se glasijo na toženko in ki jih je založil v gotovini, ter dnevnik, toženka pa je nato še vedno ugovarjala, da se o ″potroških″ v zvezi z delom ne more izjaviti in da bi moral obračune predlagati sproti, je tožbenemu zahtevku v tem delu (na podlagi sklenjene pogodbe) treba ugoditi.
Zavzemanje pritožbe toženke, da naj bi bili dobropisi, ki jih je tožnik po podaji predloga aneksa oziroma v času pogajanj o spremembi pogodbe toženki ponudil zavoljo ohranitve nadaljnjega poslovnega sodelovanja, veljavni in da naj bi izkazovali obstoj ustnega dogovora o znižanem plačilu, je neutemeljeno, saj je toženka s podajo novega predloga aneksa tožnikovo ponudbo zavrnila. Do ustnega dogovora o znižanem plačilu ni prišlo in tožnik je bil nato tisti, ki je od pogodbe (pisno) odstopil.
Ustni dogovor o znižanem plačilu tudi ni razviden iz ustnega dogovora o mesečni realizaciji, saj tudi slednjega toženka ni izkazala.
Neracionalno bi bilo, da bi moral dolžnik praktično skupaj z ugovorom ali v zelo kratkem času po vložitvi podati še predlog za nasprotno izvršbo, ko sploh še ne ve, ali je utemeljeno ugovarjal sklepu o izvršbi ali ne.
Upnik še neutemeljeno nasprotuje plačilu zakonskih zamudnih obresti, ker po njegovem v nobenem primeru ni mogel postati nepošten. Sodišče prve stopnje navedlo pravilno materialnopravno podlago 193. člen OZ. Ugotovilo je, da je dolžnik zahteval zakonske zamudne obresti od izterjevanega zneska od datuma, ko je upnik prejel poziv dolžnika na prostovoljno vračilo preplačila. Prejema poziva v pritožbi ne zanika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil upnik od dneva izvensodnega poziva v zamudi, kajti takrat je vedel, da bo moral neupravičeno prejeta sredstva vrniti in ni bilo mogoče govoriti o njegovi dobri veri1.
povrnitev škode - odgovornost drugih za mladoletnika - nadzorstvo šole - dolžna skrbnost učitelja
Toženka ni dokazala, da je bil učitelj v razredu v času poškodovanja tožnika. Zato je pravilno zaključilo tudi, da toženka ni dokazala, da je bilo nadzorstvo nad tožnikom opravljano z dolžno skrbnostjo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - vzpostavitev etažne lastnine
Za uporabo 47. člena SPZ v postopku izvedbe etažne lastnine po ZVEtL-1 mora stranka navesti razloge za uporabo te določbe.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Zakaj je pri A. A. prišlo do izboljšav (zaradi psihoterapevtskih obravnav, odraščanja ali česa tretjega) niti ni pomembno. Za odločanje o predlagani začasni odredbi je ključno, da mu zaradi udeležbe na psihoterapijah ne nastaja škoda, ampak, kot izhaja iz podatkov spisa, napreduje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020028
OZ člen 1019. ZPP člen 184.
solidarno poroštvo - solidarni porok - jasno pogodbeno določilo - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sprememba tožbe
Čeprav sodišče naloži plačilo denarnega zneska s potrditvijo sklepa, izdanega na podlagi listine, ki ni verodostojna v smislu določb ZIZ, to na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva. Ni pomembno, ali je toženec obsojen na plačilo denarnega zneska s potrditvijo sklepa o izvršbi, ali pa na način, da sodišče ta sklep razveljavi in nato toženca obsodi na plačilo tega istega zneska.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - izpodbijanje primernosti kazenske sankcije - okoliščine, pomemebne za odločbo sodišča - okoliščine za odmero kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Obdolženi je bil namreč predkaznovan tudi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ko mu je bila izrečena pogojna obsodba, obravnavano kaznivo dejanje pa je obdolženi storil v preizkusni dobi.
sklep o prenosu terjatve - pravnomočen sklep - sklep o rubežu terjatve
Pri izdaji sklepa o prenosu terjatve gre za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo in sklep o prenosu je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020024
ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZPacP člen 2, 2-12, 2-19, 28. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 24, 24/5.
odškodninska odgovornost države - prisilna sredstva - uporaba prisilnih sredstev policistov - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje - namestitev v poseben prostor - nujna medicinska pomoč - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg
Na podlagi vseh izvedenih dokazov je sodišče pravilno zaključilo, da je obstajala realna nevarnost, da bi tožnik fizično napadel pravosodne policiste, če bi v posebni sobi pristopili do njega in mu odstranili lisice. Zaradi odvrnitve nevarnosti takega napada je bila uporaba lisic tudi v posebnem prostoru zakonita.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo tožniku potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč, saj je bilo tožnikovo psihično zdravstveno stanje takšno, da bi lahko resno ogrozilo njegovo zdravje. Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja (12. točka 2. člena ZPacP).
sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - ponovitev dokaza - odpoved pooblastila za zastopanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe tretjega odstavka 307. člena ZKP, kjer so kot formalni pogoji za sojenje obtoženca v nenavzočnosti določeni sledeči pogoji:
- obtoženec na glavno obravnavo ne pride, kljub temu, da je bil v redu povabljen,
- na glavni obravnavi je navzoč njegov zagovornik,
- obtoženec je bil pred tem že zaslišan.
Poleg formalnih pogojev pa je potrebno zadostiti tudi materialnemu pogoju, to je, da obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi ni nujna. Na glavni obravnavi dne 7. 4. 2018 za sojenje v nenavzočnosti ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj, ker obtoženec na narok ni pristopil po svoji krivdi. Izpolnjen pa je materialnopravni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, saj je bil na tem naroku prebran le izpisek iz kazenske evidence, ta dokaz pa je bil na naslednjem naroku glavne obravnave v obtoženčevi prisotnosti ponovljen. Kršitev tretjega odstavka 307. člena ZKP pa predstavlja le bistveno kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje med glavno obravnavo in za katero bi pritožnik, v kolikor bi želel uspeti, moral utemeljiti zakaj je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar pa ni storil.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je obtožencu na naroku glavne obravnave dne 17. 5. 2018, potem ko je svojemu zagovorniku odvetniku D. D. odpovedal pooblastilo, istega odvetnika postavilo kot zagovornika po uradni dolžnosti, ni bilo pravilno. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da to lahko predstavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev obtoženčeve pravice do obrambe. Vendar iz podatkov spisa izhaja, da je bil to zadnji narok glavne obravnave, na katerem je odvetnik D. D. podal le še obsežno končno besedo. To pa pomeni, da je zagovornik svoje delo še naprej opravljal korektno, kvalitetno in v korist obtoženca, medtem ko je bila obrazložitev obtoženca, zakaj je zagovorniku odpovedal pooblastilo, povsem posplošena. Pritožnik tudi ni z ničemer utemeljil zakaj je njegova postavitev kot zagovornika po uradni dolžnosti lahko vplivala ali je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zato so tudi te pritožbene navedbe povsem neutemeljene.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
Čeprav sta tožnika na podlagi prodajne pogodbe za nakup stanovanja, sklenjene s toženko, vpisana v zemljiško knjigo kot solastnika nepremičnine, v zvezi s katero zahtevata izročitev ključa vhodnih vrat, pa ni moč prezreti obsežne zdravstvene dokumentacije, ki vzbuja resen dvom v pravnoveljavno sklenitev prej navedene pogodbe. Ni mogoče spregledati toženkine visoke starosti (97 let) ter zdravstvene dokumentacije, ki izkazuje toženkino časovno dezorientiranost, krajevno pomanjkljivo orientiranost ter znake demence že v letu 2017, torej občutno pred sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup stanovanja in parkirnega mesta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020234
OZ člen 631. ZPP člen 358, 358-3.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - varstvo podizvajalca - pravica do poplačila - stečaj glavnega izvajalca
Ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po oceni pritožbenega sodišča ne terja razveljavitve izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve v novo sojenje, saj jo pritožbeno sodišče lahko odpravi sámo. Gre namreč (le) za pisno ovrednotenje dveh listinskih dokazov, v katera je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo ter glede katerih sta stranki imeli zadostno možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena ZPP).
Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu). Tudi če je plačal, mora riziko plačila nepravi osebi nositi sam in navedeno na pravico podizvajalca do poplačila ne more imeti vpliva.
plačilo odškodnine - sporna višina odškodnine - nepremoženjska in premoženjska škoda - nihajna poškodba vratne hrbtenice - preračunavanje prisojene odškodnine v število povprečnih plač na zaposlenega v RS - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stopnja in trajanje strahu - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poklicna dejavnost - tuja pomoč - predpravdni stroški - sestava odškodninskega zahtevka
Pri izraziti nihajni poškodbi tretje stopnje predstavlja ustrezno odmeno za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znesek v višini 2,2 povprečni neto plači.
Ni razloga, da bi sodišče tujo pomoč prisojalo v tako širokem obsegu, da bi se v čas pomoči vštevalo tudi čakanje na preglede oziroma terapije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019807
OZ člen 649, 649/2. ZPP člen 285. ZGO-1 člen 5, 5/1, 92, 93, 95, 96. GZ Gradbeni zakon (2017) člen 6, 68, 69.
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - pisna oblika - obličnost - dokazovanje - dogovor o sočasni izpolnitvi - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - ustni dogovor - neizvedba dokaza
Po izrecnem in konkretiziranem nasprotovanju tožeče stranke toženkino (poprejšnje) pavšalno zatrjevanje ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi ne zadošča več. Trditveno breme o takšnem dogovoru je namreč zopet prešlo na toženo stranko, vendar ga ta v nadaljevanju postopka ni izpolnila, saj na tožničine navedbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje zato predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in njenih prič ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.
V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - opustitev - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
Med strankama ni sporno, da je dolžnik po 24. 10. 2008 prenehal parkirati svoje vozilo na služnostni poti, kar pomeni, da je svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva dolžniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik vložiti nov predlog za izvršbo (prim. VSL sklep III Ip 5622/2012 z dne 20. 3. 2013).
Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi, v letu 2008 že izpolnil, zato sodišče ni imelo podlage za postopanje po četrtem odstavku 226. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. členom ZIZ.
nevarna vožnja v cestnem prometu - kazenske sankcije - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Sodišče prve stopnje je pravno zmotno predlog državne tožilke presojalo v smislu določbe 72. člena KZ-1. Po prvem odstavku 72. člena KZ-1 sme namreč sodišče storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa odvzeti vozniško dovoljenje za posamezne vrste motornih vozil in pri tem določiti, da se mu ne sme izdati novo dovoljenje za eno do pet let. Gre za varnostni ukrep, ki ga sme sodišče izreči, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnašanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil. Iz zakonske dikcije torej izhaja, da sodišče le v primeru izrekanja predmetnega varnostnega ukrepa ocenjuje, ali bi obdolženčeva udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet. Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je sicer res fakultativne narave, pa se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1.
spor majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - pogodba o delu - specifikacija opravljenih storitev - plačilo opravljenih del - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Naročnik je dolžan za naročeno delo plačati (642. člena OZ), upnik pa je po splošnem pravilu upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti, ki jo je dolžnik na drugi strani dolžan izpolniti, in sicer pošteno v vsem, kot se glasi.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - sprememba sodbe le v korist obdolženca - sankcija
Sodišče prve stopnje je pomotoma iz opisa izpustilo besedi ″za delo″, kar pomeni, da glede na to, da se državno tožilstvo zoper sodbo ni pritožilo, obdolžencu v škodo ni več mogoče očitati omenjene škodne posledice torej začasno zmanjšane zmožnosti za delo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je iz opisa kaznivega dejanja izpustijo besede ″in je bila njegova zmožnost začasno zmanjšana″. Posledično pa je glede na zmanjšano kriminalno količino oziroma posledice kaznivega dejanja po spremenjenem opisu, obdolžencu določeno kazen zapora znižalo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - subjektivni kriterij - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - dobrovernost
Sodišče ima prav, da bi upoštevaje velikost spornega zemljišča ter katastrske podatke parcel, morala biti izkazana večja poizvedovalna skrbnost predvsem o stanju v katastru in zemljiški knjigi, zato je pravilen zaključek sodišča, da četudi v celoti sledimo tožnikovim zatrjevanjem o dolgotrajni nemoteni uporabi spornega zemljišča, pridobitev lastninske pravice na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja ni mogoča.