DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022717
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - opekline
Sodišče prve stopnje je premalo ovrednotilo dejstvo, da je imel tožnik zelo obsežne opeklinske rane, ožganine, tako kože podkožja, mišic in živcev, poleg tega pa je utrpel tudi zlome obeh nog. Bolečine so bile tako intenzivne, da jih ni mogoče ublažiti niti z analgetiki. Zaradi takšne kombinacije poškodb, je tožnik v zelo dolgem časovnem obdobju prestajal telesne bolečine neznosne intenzitete. Prav tako sodišče ni v zadostni meri upoštevalo zapletov pri zdravljenju, saj se opeklinske rane kljub negi niso ustrezno zacelile. Tožnik je tako vedno znova pri vsakodnevnem prevezovanju in čiščenju teh ran trpel hude bolečine. Pri tožniku so se pojavile tudi fantomske bolečine, ki jih sodišče prav tako ni ovrednotilo v zadostni meri. Tožnik že ves čas dnevno jemlje visoke odmerke raznih zdravil, ki vplivajo na želodčno sluznico, prebavila in na njegovo splošno počutje. Glede na trajanje neznosnih bolečin in zapletov pri zdravljenju in ob upoštevanju vseh nevšečnosti, ki jih je tožnik utrpel tekom zdravljenja, ter ob dejstvu, da zdravljenje še vedno ni zaključeno, je po stališču pritožbenega sodišča tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova v višini 60.000,00 EUR.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločanje poslovodje - odločanje družbenikov - odločanje v razumnem roku
Če je poslovodja d.o.o. zavrnil družbenikovo zahtevo za vpogled v knjige in spise, se mora družbenik obrniti na poslovodjo, da poslovodja doseže, da o družbenikovi zahtevi odločijo še družbeniki. Šele z odločitvijo družbenikov postane zavrnitev dokončna.
Pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini imajo v obdobju sedmih zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (prvi odstavek 156. člena ZDR). Tožena stranka se svoje obveznosti o zagotavljanju tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, ki so povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji v tujini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Opozorilo je, da je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 na toženi stranki dokazno breme, da dokaže utemeljenost razloga za to odpoved, tj. da tožnika v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ni bilo na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Na podlagi ugovora tožene stranke, da je bil tožnik napoten na čakanje na delo doma zgolj za 5 delovnih ur 11. 7. 2014 (ker je imel za ta dan le tri ure preostalega letnega dopusta) in da je bil tožnik o tem obveščen po telefonu, je breme dokaza tega dejstva (in s tem utemeljenosti odpovednega razloga) v tem sporu na toženi stranki. V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo navedeno stališče ter ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi se odredba o čakanju na delo doma nanašala le na 11. 7. 2014, temveč da je bil tožnik 8. 7. 2014 po telefonu obveščen o odredbi za čakanje na domu do nadaljnjega, brez časovne omejitve. Posledično je zato pravilno sklepalo, da tožnikova odsotnost od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ne pomeni neopravičene odsotnosti z dela v smislu določbe 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 7. 2014 nezakonita.
Za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS, po katerem se zakonec šteje kot družinski član, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja mora biti izpolnjena sočasno. Pomeni, da se zakonec, četudi z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar pa postopek za razvezo zakonske zveze ni niti začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto.
V obravnavnem predsodnem upravnem postopku je bila tožnikova žena, četudi med njima ni dejanske povezanosti, vendar postopek za razvezo zakonske zveze ni bil začet, utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, je potrebno šteti, da tožnik v pravdi ni uspel. V takem primeru se pri odmeri pravdnih stroškov uporabi 1. odst. 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
invalidska pokojnina - ponovna odmera - starostna pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo - datum
Glede na 7. odstavek 38. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, pravica do pokojnine, priznane in odmerjene v skladu s 1. 2. in 4. četrtim odstavkom, upravičencu pripada od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki jo je prvi priznal, začel postopek za ponovno odmero.Ker je bil postopek pri srbskem nosilcu zavarovanja začet 18. 8. 2016, je bilo mogoče sorazmerni del starostne pokojnine tožniku priznati največ od 1. 9. 2016 dalje.
kaznivo dejanje goljufije - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena
S pritožbo pa ni mogoče soglašati niti v delu, ko nasprotuje zavrnitvi dokaznega predloga po zaslišanju priče M.P. Kot je obrazloženo v točki 3 izpodbijane sodbe, namreč dejstvo, da bi naj 1. 1. 2015, torej približno leto dni po izvršenem kaznivem dejanju, bil vdor v obdolženkin facebook profil in bi naj bila izbrisana spletna stran trgovine, namreč v ničemer ne dokazuje, da si obdolženka od oškodovanca ni izposodila denarja, kot skuša to prikazati obdolženkin zagovornik tudi v pritožbi.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 22, 22/1, 22/3, 25.. ZSPJS člen 14.
obstoj delovnega razmerja - izobrazbeni pogoj
Tožnica ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za delovno mesto producent. Vendar, ker je bil ugotovljen obstoj elementov delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi obstoj delovnega razmerja. Takšna odločitev temelji na 18. členu ZDR-1, ki določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. V takem primeru se na podlagi drugega odstavka 13. člena ZDR-1 delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno v celoti pravilna, saj je na podlagi navedenih določil sklepanje pogodb civilnega prava zloraba, ki jo zakon kaznuje z domnevo o obstoju delovnega razmerja.
Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas in za veljavnost pogodbe o zaposlitvi.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
postavitev več izvedencev - presoja izvedenskega mnenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Naloga sodišča je, da vsako mnenje izvedenca kritično presodi ter da presoja mnenja izvedenca poteka prav tako po načelu proste presoje dokazov, pri čemer so za sprejem izvedenskega mnenja s strani sodišča odločilni samo strokovna utemeljitev, logičnost in prepričljivost izvedenske argumentacije.
procesna sposobnost - procesna nesposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ničnost pogodbe - ugotavljanje (ne)prištevnosti
Ker toženec ves čas postopka ni bil sposoben samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj (ni bil pravdno sposoben), v postopku pred sodiščem prve stopnje pa je nastopal sam in (še) ni imel zakonitega zastopnika, je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 29. ZKP-UPB8 člen 18, 18/2, 145, 145/2. ZDavP-2 člen 5, 39, 41.
izločitev dokazov - dokaz iz drugega postopka - izjave obdolženca v davčnem postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Stališči, ki sta ju zavzeli Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Ustavno sodišče Republike Slovenije v navedenih odločbah, pritožba razume narobe. Davčni postopki, ki jih je izvajal Davčni urad v kritičnem času, bi se lahko obravnavali, da se de facto vrši kazenska preiskava zoper obdolžence, le takrat ko bi policija prejela ovadbo od nekoga, ki bi prijavil davčnega zavezanca, da je utajil davek in bi naročila izvedbo inšpekcijskih in nadzornih postopkov FURS-u, ki bi torej na podlagi zahteve policije začel zbirati podatke, zbrani podatki pa bi bili uporabljeni za kasnejši kazenski postopek. V obravnavani zadevi pa je DU bil zaprošen od nemških davčnih organov, da preveri zaprošene podatke, kar pa je lahko storil le na podlagi davčno inšpekcijskega nadzora, in sicer z obnovo davčnih postopkov.
tožba na izročitev stvari v soposest in souporabo - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - učinek dogovora - pravni promet
Tožnika bi lahko zahtevala (so)posest le na tistih prostorih v četrti etaži, ki po dogovoru o uporabi, uživanju in posesti pripadajo njima, ne pa (so)posest na celotni etaži.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - varstvo koristi otroka
Ureditvena začasna odredba je po svoji naravi izjemen ukrep, pri katerem je treba standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno. Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, kar velja tudi pri začasnih odredbah o ureditvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem. V tej zadevi je bistveno, da se z začasno odredbo tudi v vmesnem obdobju ohrani izvajanje stikov, ko je zaradi novonastalih okoliščin (preselitev nerezidenčnega starša v oddaljen kraj) z meritorno odločitvijo treba režim stikov urediti na novo. Kriteriju največje koristi otrok je v postopku zavarovanja v ključni meri zadoščeno že s tem, da se stiki med otroki in nerezidenčnim staršem ne pretrgajo, da se omogoči njihova medsebojna povezanost še naprej in s tem prepreči njihova odtujitev, najustreznejši obseg stikov in način njihovega izvrševanja pa je predmet ureditve s končno odločitvijo.
Vtoževana terjatev je letna članarina. Ker se ne nanaša na del celote, je samostojna, dospela je v obdobju enega leta ter ima določeno višino, gre za občasno terjatev. Za take terjatve velja triletnik rok zastaranja.
začasna odredba - ničnost notarskega zapisa - grozeča težko nadomestljiva škoda - trditveno breme - odlog izvršbe
Nastanek težko nadomestljive (in neposredno grozeče) škode sta tožnika v predlogu utemeljevala z možnostjo toženca, da ju (v primeru, da začasna odredba ne bi bila izdana) obremeni s predlaganjem dodatnih izvršilnih sredstev na vse drugo premoženje prvo tožnika, kar bi povzročilo njun eksistenčni propad, hkrati pa poseglo tudi v njuno nepremoženjsko sfero. Takšno navajanje je tudi po mnenju tega sodišča očitno presplošno, saj vsebine (narave) tega (drugega) premoženja, zaradi morebitnega posega na katerega v izvršbi naj bi jima nastale zatrjevane škodne posledice, nista z ničemer opredelila. To pa že na sami trditveni ravni onemogoča preizkus (oceno) utemeljenosti njunega navajanja o nastanku zatrjevanih posledic (to je težko nadomestljive škode, eksistenčnega propada in posega v njuno nepremoženjsko sfero).
kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - izpodbijanje primernosti kazenske sankcije - okoliščine, pomemebne za odločbo sodišča - okoliščine za odmero kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Obdolženi je bil namreč predkaznovan tudi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ko mu je bila izrečena pogojna obsodba, obravnavano kaznivo dejanje pa je obdolženi storil v preizkusni dobi.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odškodninski zahtevek - prevara - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard prepričanja
Tožeča stranka niti s stopnjo verjetnosti obstoja terjatve ni izkazala, saj je bil v navedeni zadevi predlog za izdajo začasne odredbe vložen že po izvedbi celotnega dokaznega postopka, zato je lahko sodišče prve stopnje na podlagi celovito izvedenega dokaznega postopka s stopnjo prepričanja ugotovilo, da so bili podatki o prihodkih prve tožene stranke, ki so bili posredovani tožeči stranki, podatki o njenih dejanskih dohodkih, zato prvi toženki ni mogoče očitati, da je tožnico namerno zavedla in pri njej s prevaro povzročila zmoto z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pravnega posla.