Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik v spornem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo. Sodna izvedenka je izvedensko mnenje temeljito in strokovno prepričljivo obrazložila za vsako od posameznih razlogov, na katere se je skliceval tožnik in uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo. Upoštevala pa je tudi pogoje dela in konkretne okoliščine tožnikovega dela, predvsem kako na posamezne faze dela vpliva poškodba mezinca desne roke. Vse ugotovitve je izvedenka z medicinskega vidika jasno in natančno obrazložila ter jih podkrepila še z drugimi zapažanji na osebnem pregledu.
ZSVarPre člen 27, 27/1, 36, 36/4, 36/5.. SZ-1 člen 121, 121/6, 121b, 121b/1.
denarna socialna pomoč - subvencionirana najemnina
Ker je v zadevi odprto vprašanje, za kakšno obdobje se lahko prizna denarna socialna pomoč oziroma subvencionirana najemnina, je glede tega potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 36. člena ZSVarPre, kjer je določeno, da se ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Denarna socialna pomoč je bila tako za tožničinega sina priznana za eno leto, saj tožnica ni izkazala, da obstajajo razlogi, določeni v petem odstavku 36. člena ZSVarPre, za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. Tega ne zatrjuje niti v pritožbi. Glede subvencije najemnine za neprofitno stanovanje pa SZ-1 v šestem odstavku 121. člena določa, da so najemniki upravičeni do subvencioniranih najemnin največ za dobo enega leta.
nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka - otrokova korist - skupni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila korist otrok tudi sicer glavno vodilo in smoter nepravdnega postopka in da prav ta korist narekuje, da udeleženca tega postopka kot starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka in da (potrebne) skupne stroške postopka (nagrado in stroške izvedenke) krijeta po enakih delih.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - onemogočanje stikov z otrokom - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - opravičljivi razlogi
Kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja, ki je v storilčevem onemogočanju, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, in iz posebnega storilčevega namena - zlonamernosti. Za zaključek o zlonamernosti ravnanja storilca ne zadostuje že sámo onemogočanje stikov, ampak še nekaj več, to je zlonamernost, ki zajema tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. V kolikor onemogočanje stikov ni kontinuirano in v kolikor obdolženec izkaže opravičljiv razlog za vsak neizveden stik, ni podlage za zaključek o njegovi zlonamernosti.
Najbolj tipični učinki litispendence so v tem, da se o istem zahtevku med istima strankama ne more začeti nova pravda. Obstajati morata dve pravdi, ki sta se začeli druga za drugo in sta obe postali litispendentni. Druga pravda ni dopustna, če sodišče ugotovi, da že teče pravda o istem zahtevku med istima strankama mora sodišče novo tožbo v takem primeru zavreči. Nedopustna je namreč tista pravda, ki je začela teči pozneje, saj pravda, ki je začela teči prva, izključuje drugo, vendar le, če je ob nastopu litispendence druge pravde prva še vedno v teku. Praviloma se prej vložena tožba nasprotni strani preje vroči kot tožba vložena kasneje.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V 2. odstavku 11. člena ZBPP je določeno, da brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč še niso bila opravljena. Glede na naveden abstraktni dejanski stan je tožnik zaradi uspeha v sporu dejansko upravičen do priglašenih 300 točk za tožbo, 2 % materialnih stroškov, oboje povečano za DDV, kot uveljavlja v pritožbi.
Stranki (pravdnega in nepravdnega postopka) je mogoče priznati potrebne stroške zastopanja po pooblaščencu, če pa jo zastopa istočasno več pooblaščencev - odvetnikov, so potrebni stroški postopka le stroški zastopanja enega odvetnika.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022717
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - opekline
Sodišče prve stopnje je premalo ovrednotilo dejstvo, da je imel tožnik zelo obsežne opeklinske rane, ožganine, tako kože podkožja, mišic in živcev, poleg tega pa je utrpel tudi zlome obeh nog. Bolečine so bile tako intenzivne, da jih ni mogoče ublažiti niti z analgetiki. Zaradi takšne kombinacije poškodb, je tožnik v zelo dolgem časovnem obdobju prestajal telesne bolečine neznosne intenzitete. Prav tako sodišče ni v zadostni meri upoštevalo zapletov pri zdravljenju, saj se opeklinske rane kljub negi niso ustrezno zacelile. Tožnik je tako vedno znova pri vsakodnevnem prevezovanju in čiščenju teh ran trpel hude bolečine. Pri tožniku so se pojavile tudi fantomske bolečine, ki jih sodišče prav tako ni ovrednotilo v zadostni meri. Tožnik že ves čas dnevno jemlje visoke odmerke raznih zdravil, ki vplivajo na želodčno sluznico, prebavila in na njegovo splošno počutje. Glede na trajanje neznosnih bolečin in zapletov pri zdravljenju in ob upoštevanju vseh nevšečnosti, ki jih je tožnik utrpel tekom zdravljenja, ter ob dejstvu, da zdravljenje še vedno ni zaključeno, je po stališču pritožbenega sodišča tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova v višini 60.000,00 EUR.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Ne glede na to, da tožnik že zato, ker v času odločanja sodišča prve stopnje ni imel mandata direktorja tožene stranke, ne more zahtevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, pritožbeno sodišče opozarja še na to, da v ZDR-1 ni podlage, da bi se v individualnem delovnem sporu delodajalcu naložilo, naj s kandidatom sklene pogodbo o zaposlitvi, saj ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi (24. člen ZDR-1), ne glede na to, ali je bil postopek izbire kandidata (tudi direktorja) končan. Zato se tožnik neutemeljeno zavzema, da je tožena stranka dolžna z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi oziroma da bo njeno sklenitev nadomestila izpodbijana sodba, tožniku je namreč lahko kvečjemu odškodninsko odgovorna, če so za to dokazane vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
znižanje plačila vrtca - otroški dodatek - znižanje osebnega dohodka
Če je zaradi izplačevanja periodičnega dohodka v nižjem znesku, ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev dohodek družine občutno znižan, je podan enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega, torej dejanski stan iz 7. odstavka 15. člena ZUPJS. Ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek, je potrebno šteti, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020503
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 39, 39/1, 44. ZST-1 člen 19.
pogoji za začasno odredbo - sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe - stranki postopka - sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - sodna taksa - vrednost glavnega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe - dajatveni tožbeni zahtevek - pobotanje
Družba holding I. d. d. in direktor Č. Č. nista stranki tega postopka in ni mogoče izdati začasne odredbe zoper nekoga, ki ni v razmerju upnika in dolžnika.
Samo zatrjevanje, da so pogoji podani pogoji za izdajo začasne odredbe in da so njegove teze dokazane, brez da bi tožnik postavil konkretne trditve o dejstvih v zvezi z zahtevanimi pogoji, ne zadostuje.
Tožeča stranka je postavila ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodb in denarni, torej dajatveni, zahtevek za plačilo dividend v višini 1.640.539,91 EUR, kar je upoštevaje določbo prvega odstavka 39. člena ZPP vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri sodna taksa. Tudi če bi držala teza tožeče stranke, da je relevanten samo zahtevek na ničnost pogodb, se v takšnem primeru ničnost pogodb ugotavlja z vrednostjo le-teh. Zatrjevanje tožeče stranke, da bo drugemu tožniku v izplačilo po pobotanju zahtevkov s prvo toženko ostalo le 30.000,00 EUR, pa za samo ugotovitev vrednosti spornega predmeta in nadaljnjo odmero sodne takse ne more biti relevantno, saj ZPP in ZST-1 takšnih pobotanj in razpolaganj ob morebitnem uspehu z zahtevkom ne določata kot upoštevne za samo določitev vrednosti predmeta in odmero sodne takse, ki je javna dajatev in kot taka predvidena za delo sodne veje oblasti.
Odvetnik kot mandatar ni dolžan dejstev, ki so v spoznavnem področju stranke, raziskovati na lastno pest ali jih celo preverjati. Glede na to, da je tožeča stranka nesporno prejela tožbo, je bila o tem dejstvu dolžna obvestiti toženo stranko.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Pravilna je odločitev, da se zavrne ugovor z dne 7. 1. 2018 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 34.a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020392
ZPP člen 325, 328. OZ člen 6, 8, 22, 377, 379, 1013, 1016, 1016/2, 1017, 1017/2, 1017/4. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/6.
sodba s skrajšano obrazložitvijo - sodba s polno obrazložitvijo - poprava sodbe - očitna pomota - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - odmera stroškov postopka - izostanek odločitve o pravdnih stroških - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - poroštvo - priprava pogodbe s strani ene od pogodbenih strank - gospodarski subjekt - ponudba - načelo enake vrednosti dajatev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti - domneva oderuških obresti - terjatev iz gospodarske pogodbe - fizična oseba kot porok - zakoniti zastopnik družbe - poslovodna funkcija - obseg porokove odgovornosti - poroštvena izjava - oblika poroštvene izjave - poroštvo za bodočo obveznost - neizterljivost terjatve
Edina razlika med sodbo s skrajšano obrazložitvijo in sodbo s polno obrazložitvijo, je dodana obrazložitev v slednji, kar pomeni, da se izreka obeh sodb ne smeta razlikovati, oz. se izrek sodbe s skrajšano obrazložitvijo v sodbo s polno obrazložitvijo zgolj prepiše.
Opustitev sodišča, da odloči o pravdnih stroških, ne predstavlja očitne pomote v smislu 328. člena ZPP, pač pa gre za vsebinsko napako pri odločanju, ki je s popravo sodbe ni mogoče odpraviti.
Dopolnitev sodbe brez predloga strank ni dopustna.
Okoliščina, da je tožeča stranka sama v celoti pripravila vse pogodbe in ostale listine (menične, poroštvene izjave), ne izkazuje njene nepoštenosti, pa tudi dejstvo, da je ravnala pri tem sebi v prid, samo po sebi ni zavržno. To, da zgolj ena od strank sestavi in oblikuje vsebino pogodb in spremljajočih dokumentov, je v poslovnem svetu prej pravilo kot izjema. Celo sodi v okvir standarda dobrega gospodarstvenika, ki na trgu ponuja značilne proizvode ali storitve, da pripravi tudi vzorce/osnutke pogodb, saj se s tem olajšuje njihovo sklepanje.
Načelo enake vrednosti dajatev ni neposredno uporabljivo, saj drugi odstavek 8. člena OZ izrecno pove, da mora zakon posebej določiti, v katerih primerih ima kršitev tega načela pravne posledice. Načelo ekvivalentnosti dajatev se torej operacionalizira izključno skozi z zakonom določene institute (npr. čezmerno prikrajšanje, oderuška pogodba, domneva oderuških obresti ipd.).
Na domnevo oderuških obresti bi se eventuelno lahko skliceval le porok (ki je sprejel poroštvo za obveznosti z gospodarske pogodbe), če je po svojih siceršnjih osebnih okoliščinah oseba, ki mu je varstvo domneve iz prvega odstavka 377. člena OZ namenjeno; če gre za fizično osebo, za katero se zahteva nižji standard skrbnosti, za osebo, ki ni v nikakršni „gospodarski“ povezavi z gospodarskim subjektom, za obveznost katerega je dal poroštvo. Porok, ki je zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta, ki je v tej funkciji tudi sprejel obveznost gospodarskega subjekta, za katerega je dal poroštvo kot fizična oseba, se zato na domnevo oderuških obresti iz 377. člena OZ ne more uspešno sklicevati.
Porok, ki je bil zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta v času, ko je ta subjekt prevzel tudi vse obveznosti, za katere je dal poroštvo, se prav tako ne more sklicevati na nedoločenost svoje poroštvene izjave, ki jo je dal za nedoločeno bodočo obveznost.
ZPDZC člen 18, 18/1, 21a, 21a/3, 21a/4. ZPDZC-C člen 8, 8/3, 8/4. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-5, 23, 23/1, 23/1-5, 27. OZ člen 17, 17/2, 241. Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7.
spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb - subvencija za zaposlitev brezposelne osebe - globa za prekršek - vračilo sredstev - obvezna vsebina pogodbe - pogodbena razširitev odgovornosti
Obveznost vračila javnih sredstev je po noveli ZPDZC-C veljala zgolj tedaj, če je bila taka obveznost dogovorjena s pogodbo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odločba Ustavnega sodišča - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Ustavno sodišeč je ugotovilo, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020234
OZ člen 631. ZPP člen 358, 358-3.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - varstvo podizvajalca - pravica do poplačila - stečaj glavnega izvajalca
Ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po oceni pritožbenega sodišča ne terja razveljavitve izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve v novo sojenje, saj jo pritožbeno sodišče lahko odpravi sámo. Gre namreč (le) za pisno ovrednotenje dveh listinskih dokazov, v katera je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo ter glede katerih sta stranki imeli zadostno možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena ZPP).
Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu). Tudi če je plačal, mora riziko plačila nepravi osebi nositi sam in navedeno na pravico podizvajalca do poplačila ne more imeti vpliva.
predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - vročitev v poštni predal - vročanje odvetniku v poštni predal - dan vročitve
Ker se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v poštnem predalu (glej četrti odstavek 139.b člena ZPP), je rok 15-ih dni za izjavo toženca glede dopolnitve izvedeniškega mnenja začel teči 6. 10. 2018, iztekel pa se je 22. 10. 2018. Predlog za podaljšanje roka, ki ga je toženec vložil 23. 10. 2018, je bil zato prepozen.