stroški kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila stroškov postopka - zakonski rok
Glede na to, da je obsojenki rok za obročno odplačilo stroškov kazenskega postopka potekel 15. 8. 2018, bi bil njen predlog še pravočasen, če bi ga pri sodišču podala do tega datuma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021591
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 25, 26.
nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - naklep - nezavestna malomarnost
Zlasti je opozoriti na opis dejanja, v katerem so določno navedeni predpisi, ki bi jih naj obdolžena kršila, kot tudi posledice, ki bi jih naj s temi kršitvami povzročila. To je pomembno, kajti obdolžena je v zagovoru med drugim zatrjevala, da je vsaj v delu obravnavanega obdobja ravnala skladno s temi predpisi, v preostalem delu pa tako zaradi novo nastalih objektivnih okoliščin ni mogla več ravnati. Posredi so odločilna dejstva, od katerih je odvisna presoja protipravnosti obdolženkinega ravnanja, ki v primeru objektivne nemožnosti ravnati po predpisih, ne more biti podana.
Po takšnih razlogih sta zavestna sestavina naklepa iz 25. člena KZ-1 in pogojno imenovana zavestna sestavina pri nezavestni malomarnosti iz 26. člena KZ-1 izenačeni. To ne gre že zaradi razlike v krivdnih oblikah, hkrati pa so razlogi zaradi združevanja, znova pogojno imenovane zavestne sestavine pri nezavestni malomarnosti z voljno sestavino direktnega naklepa v nadaljevanju v precejšnji meri med seboj v nasprotju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031442
ZKP člen 167, 167/2. KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZGD-1 člen 263, 263/1.
zloraba položaja ali pravic - preiskava - konkretizacija zakonskih znakov - utemeljen sum - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - sostorilstvo
Opis obravnavanega kaznivega dejanja vsebuje konkretizacijo zakonskih znakov obdolžencem očitanega kaznivega dejanja, ki je v fazi postopka, v katerem se odloča o uvedbi preiskave, ustrezna in zadostna. Ob navedbi vloge posameznih obdolžencev ob odobritvi spornega kredita, so opisana njihova izvršitvena ravnanja in prav tako opredeljena premoženjska škoda, ki naj bi nastala oškodovancu oziroma premoženjska korist, ki naj bi jo družbi pridobili.
Ob odločanju o uvedbi preiskave je preuranjeno zavzemanje pritožnikov za presojo ravnanj obdolžencev v okviru pravil o podjetniški presoji, saj se v fazi odločanja o uvedbi preiskave ne presoja posameznih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00021438
OZ člen 190, 289. ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - zapadlost terjatve - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - neupravičena obogatitev - dejstva, ki jih stranka ne zanika - čas izpolnitve
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da sodišče prve stopnje enači zapadlost terjatve z dolžniško zamudo. Načeloma pa, in kar je bistveno, da obveznost nedvomno dospe v plačilo z upnikovim zahtevkom (ali opominom), kar pomeni, da bi obravnavana terjatev tožnika kot upnika dospela v plačilo najkasneje ob vložitvi te tožbe.
V zvezi s skrbnostjo velja še poudariti, da odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost pa zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023201
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pripor - utemeljen sum - begosumnost - priporni razlog begosumnosti
Z navedbo, da ni podan utemeljen sum obema obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, se ni moč strinjati. Sodišče prve stopnje je okoliščine, ki utemeljujejo vložitev obtožnice obrazložilo v 11. točki sklepa, še bolj podrobno pa je utemeljen sum naveden v obrazložitvi obtožbe. Tega pa pritožbena izvajanja obeh pritožnikov niso mogla omajati.
Navedba češ, da je obdolženec zainteresiran za končanje predmetnega postopka in nima nobenega interesa, da ne bi ostal v Republiki Sloveniji, pa tudi nima takšne teže, da bi kakorkoli omajala pravilnost zaključka, da je begosumna nevarnost pri obdolžencu ni podana.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/2, 12b, 14a, 14a/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pomanjkljive trditve - podatki o premoženjskem stanju - unovčenje premoženja - kratkoročne terjatve - ugovor zoper plačilni nalog - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (kar se je v tem primeru tudi zgodilo), ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo. ZPP, ki se v konkretnem postopku smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1, namreč določa tudi, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek.
Dokler o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni bilo pravnomočno odločeno, so bili odloženi učinki plačilnega naloga, s tem pa tek roka iz izdanega plačilnega naloga.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12a, 12a/6, 12b, 12b/2, 14a, 14a/3. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - javno objavljeni podatki na ajpes - trditveno in dokazno breme - gotovinsko poslovanje - nov plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na podatke iz letnega poročila iz leta 2016, saj so bili to zadnji javno objavljeni podatki o finančnem in premoženjskem stanju tožene stranke. Če pa je tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz teh podatkov, bi morala že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse sama zatrjevati in dokazovati aktualne razmere. Tega pa ni storila.
Tožena stranka ob izdaji izpodbijanega sklepa z odločitvijo, da se ji plačilo sodne takse odloži za en mesec, ni bila seznanjena. S tem se je seznanila šele ob vročitvi izpodbijanega sklepa. Če pa jo je vezal fiksno določeni rok za plačilo sodne takse 21. 12. 2018, ki je nastopil že sedem dni po vročitvi izpodbijanega sklepa, pa je bila tako kljub enomesečnem odlogu plačila (glede roka plačila) dejansko v slabšem položaju, kot pa če bi bil njen predlog za odlog plačila sodne takse zavrnjen.
ZPP člen 324, 496, 496/1. ZST-1 člen 18, 18/1, 34, 34/4, 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 1122.
napoved pritožbe - spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog - zavrženje predloga - enkratno plačilo sodne takse - začetek postopka
V primeru, ko taksa za pritožbeni postopek po napovedi pritožbe ni plačana, ni takse za pritožbeni postopek. Posledično tudi ne more biti taksne obveznosti za domnevo umika napovedi pritožbe.
Če se pravdni postopek začne s tožbo, se pritožbeni postopek začne s pritožbo, in ne že z napovedjo pritožbe. Zgolj iz okoliščine, da po zakonu nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek že ob napovedi pritožbe, namreč ni mogoče sklepati, da se že takrat začne pritožbeni postopek. To bi namreč pomenilo, da se pritožbeni postopek začne, še preden se v celoti zaključi postopek pred sodiščem prve stopnje. Napoved pritožbe je torej le procesna predpostavka za vložitev pritožbe.
odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno priznalo stroške konference s stranko v višini 50 točk. Iz tar. št. 39, XXI. poglavja izhaja, da lahko sodišče prizna tudi točke za posvete, nasvete in mnenja in sicer, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah. Prizna jih torej le, če gre za samostojno storitev. Glede na obrazložen stroškovnik, je sodišče prve stopnje ocenilo, da je bila po prejemu odgovora na tožbo potrebna konferenca s stranko in je za to storitev priznalo 50 točk. Pritožbeno sodišče s tako oceno sodišča prve stopnje soglaša. Pri tem poudarja, da je potrebno vsak primer posebej obravnavati.
Pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini imajo v obdobju sedmih zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (prvi odstavek 156. člena ZDR). Tožena stranka se svoje obveznosti o zagotavljanju tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, ki so povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji v tujini.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotavljalo, kdaj je tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR-1, ki določa da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov in skladno s pravilom o dokaznem bremenu ugotovilo, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja med strankama sklenjen 12. 6. 2017, da je do tega dne tožnik opravljal delo pri toženi stranki in da je sporazumna odpoved z dne 12. 5. 2017 nezakonita. Zavzemanje tožene stranke, da bi se zaradi dejstva, da je tožnik res podpisal listino, na kateri je na roko s kemičnim svinčnikom zapisan datum 12. 5. 2017, štelo, da je tožnik s toženo stranko sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenil 12. 5. 2017 glede na druge ugotovljene okoliščine primera ni utemeljeno. Zgolj dejstvo, da je na tej listini zapisan datum 12. 5. 2017, ne pomeni, da je bila ta listina podpisana tega dne. Na podlagi drugih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da je tožnik vse do 12. 6. 2017 opravljal delo pri toženi stranki ter da je bil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenjen 12. 6. 2017. Tako je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo že 12. 5. 2017, ko ga je tožena stranka odjavila iz zavarovanj.
Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
Glede na to, da je tožnik deloma uspel glede invalidnosti, v celoti pa propadel glede telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbeno sodišče šteje, da je njegov uspeh polovičen.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 212, 212/1, 212/3. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 158, 158/1, 355, 355/1, 355/2.
sodni penali - nedenarna obveznost - odločitev o stroških postopka - postopek za določitev sodnih penalov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - standardizirana vloga - elektronska vložitev vloge - nerazumljiva vloga - potrebni stroški za izvršbo - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga - način in čas izpolnitve obveznosti - vrnitev zadeve v nov postopek
Kadar upnik vloži takó standardizirano vlogo kot tudi predlog za izvršbo/določitev sodnih penalov, je treba vsebino zahtevanega pravnega varstva presojati po pisni vlogi, v primeru nejasnosti pa stranko prej pozvati k razjasnitvi zadeve.
Upnik predloga za določitev sodnih penalov ne more vložiti v standardizirani vlogi, če pa jo izpolni, ima na voljo le vlogo z vsebino predloga za izvršbo.
Ali in kdaj je dolžnica izpolnila (vse) obveznosti iz izvršilnega naslova, katerih izpolnitev zahteva upnica, je upoštevaje upničin umik predloga v tem postopku ključno vprašanje za odločitev o priglašenih stroških postopka obeh strank.
delno odvzeta poslovna sposobnost - storilec, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost - procesno dejanje - vloga storilca - pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - stalni skrbnik
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. Vloge, ki jih takšna oseba vloži samostojno, se zato v sodnih postopkih ne upoštevajo, zaradi česar teh vlog ni mogoče obravnavati in o njih odločiti kot o procesnih vlogah.
ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 54, 56, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 200, 200/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - spoštovanje navodil zdravnika - zagovor - rok za podajo odpovedi
Glede na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice zapustila kraj bivanja ter odšla v drug kraj, je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so nekvalitetno, prepozno ali nestrokovno opravljanje delovne naloge, rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in da je tožnik zavestno kršil svoje delovne obveznosti, zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ravnanja tožnika okvalificiralo kot kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in da je zato odpoved iz razloga nesposobnosti, nezakonita.
Tožena stranka tožniku ni očitala naklepnega oziroma malomarnega ravnanja, zato tožnik tekom postopka ne more zahtevati, da se njegovo ravnanje opredeli kot krivdni razlog po 3 alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je utemeljitev odpovednega razloga v presoji delodajalca, sodišče pa lahko presoja le, ali je razlog naveden v odpovedi dejansko podan in utemeljen.
začetek postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - načelo materialne resnice - vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa
Ker obdolžilni predlog temelji izključno na prijavi prijavitelja in vsebuje le povzetek njegove prijave; nikjer pa ni opažanj oziroma ugotovitev policistov (ob ogledu kraja dogodka), bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati policista in ugotoviti, ali in na kakšen način so policisti preverili prijavo prijavitelja.
Sodišče prve stopnje bi moralo že glede na načelo iskanja materialne resnice in ob dejstvu, da mladoletnik očitke zanika, samo opraviti vse možne poizvedbe o materialnih in personalnih dokazih, ki bi kazali na utemeljenost (resničnost) prijave prijavitelja, pri čemer je mladoletnikov oče že ves čas opozarjal na neverodostojnost prijavitelja.
V primeru odločitve za izrek vzgojnega ukrepa mladoletniku sodišče upošteva, da se praviloma najprej poseže po najmilejšem vzgojnem ukrepu, ki glede na 1. alineo prvega odstavka 33. člena ZP-1 predstavlja ukor ter se ta izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa zlasti, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
Sodišče prve stopnje se je povsem izognilo presoji, ali je bila izterjevana obveznost v celoti, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi, poplačana. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zahtevalo od upnika, da se odzove na obvestilo dolžnikovega dolžnika o realizaciji izvršbe, in na neaktivnost upnika vezalo domnevo, da za izvršbo nima več pravnega interesa, je brez pravne podlage. Upnik ima le pravico, da se o navedenem obvestilu kot procesnem gradivu izjavi, ne pa tudi dolžnost, kot jo je vzpostavilo sodišče prve stopnje skupaj s protipravno sankcijo zaradi morebitne neaktivnosti. V položaju, ko mora ravnati sodišče po uradni dolžnosti, neaktivnost strank nima pomena.