CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020012
OZ člen 243, 243/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 252, 252/2.
odškodnina - poslovna odškodninska odgovornost - izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - zamuda - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - najem vozila - stroški najema vozila - najemna pogodba - obličnost najemne pogodbe
Za sklenitev najemne pogodbe posebna obličnost ni predpisana, kar pomeni, da je lahko sklenjena tudi ustno, tako sklenjeno ustno pogodbo pa pogodbeni stranki lahko tudi (kasneje) zapišeta. Tako trditve tožeče stranke o sklenjeni ustni najemni pogodbi, kot tudi kasneje predložena sklenjena pisna najemna pogodba torej glede samega dejstva sklenitve najemne pogodbe nista medsebojno nasprotujoči.
V obravnavanem primeru je tožeči stranki že s samim najemom traktorja in ne šele s plačilom najemnine nastala škoda. Da bi bil najem traktorja brezplačen, namreč tožena stranka ni zatrjevala. Zato za obravnavani primer nastanka škode ni relevantno, ali je bila najemnina plačana s kompenzacijo ali pa najemodajalec še vedno vodi terjatev za najemnino do najemnika – tožeče stranke. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev zaradi v sodbi navedenih dejstev glede plačila najema, ki bi bila med seboj v nasprotju, ker ta dejstva za odločitev o nastanku škode niso bila relevantna, kot je to pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Pravilno je tudi ugotovilo, da je bila za toženo stranko glede na to, da je bila tožeča stranka gospodarski subjekt, tovrstna škoda zaradi njene zamude pri izplačilu odškodnine za poškodovani traktor predvidljiva (prvi odstavek 243. člena OZ).
stroški potrebni za izvršbo - neobrazložen ugovor - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - objektivno potrebni stroški
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Potrebni stroški so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo k podaji odgovora na ugovor, upnik v konkretni zadevi s svojimi navedbami ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje o ugovoru. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev in nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečevali zavarovanje. Upnik tako s svojim odgovorom na ugovor (ki je že na prvi pogled neobrazložen) ni v ničemer pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje, saj bi bila ta enaka, tudi če odgovora sploh ne bi vložil (pravo namreč sodišče pozna po uradni dolžnosti - iura novit curia).
ZIZ člen 56a, 170, 170/2. ZD člen 128. SPZ člen 142, 154.
izvršba na nepremičnino - ugovor po izteku roka - ugovor novega dolžnika - ugovor hipotekarnega dolžnika - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo - prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - pogodbena zastavna pravica - prenos hipoteke - prenehanje hipoteke
Ne drži materialnopravno razlogovanje pritožnice, da 128. člen ZD omogoča, da preide na državo v konkretnem primeru bremen prosto premoženje.
Ker zakonodajalec v 128. členu ZD ni zapisal, da se na tako pridobljenem premoženju pritožnice izbrišejo stvarne pravice oziroma da se premoženje prenaša bremen prosto, je na Republiko Slovenijo prišlo obremenjeno premoženje. Sicer pa v kolikor bi bilo v 128. členu ZD zapisano, da se prenaša premoženje bremen prosto, bi bilo to v nasprotju z osnovami stvarnega prava. Prenehanje hipoteke je namreč urejeno v SPZ, ki v 154. členu določa pogoje za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, v katero je ta vpisana. 154. člen SPZ pa za izbris oziroma prenehanje hipoteke ne omenja 128. člena ZD.
Ravnanje zdravnika opredelimo kot nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, to je za vzpostavitev zdravja, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ), vendar te skrbnosti ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čimbolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo pravila, standardi, zmožnosti in praksa.
pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da naj bi sporno zemljišče predstavljalo pripadajoče zemljišče k stavbam predlagateljev v K. 1 in k stavbam K. 2. Na podlagi te ugotovitve izvedenke je sodišče prve stopnje, glede na citirane zakonske določbe, pravilno po uradni dolžnosti v postopek pritegnilo še skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavb iz K. 2.
Ugotovitev, da je toženka podpisa ponaredila, je utemeljeno negativno vplivala na oceno verodostojnosti tudi toženkinih drugih navedb in njene izpovedbe.
Gre za tim. negativno dejstvo ("ni bilo vračila"), ki ga stranka nikoli ne more dokazati (Negativa non sunt probanda). Dokazno breme, nasprotno temu dejstvu ("vračilo je bilo"), je bilo zato na nasprotni stranki - toženki.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021839
SPZ člen 77, 77/5. OZ člen 35. ZOR člen 47.
mejni spor - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje po pravični oceni - izvensodna poravnava - ničnost poravnave - predmet obveznosti - evidentiranje meje
Izvensodna poravnava brez potrebne geodetske izmere ni bila izvršljiva, saj na njeni podlagi ni bilo mogoče evidentirati meje v uradni evidenci GURS. To tudi pomeni, da je predmet obveznosti (potek meje) te izvensodne poravnave nedoločen in nedoločljiv, zato je bila izvensodna poravnava s tega vidika nična (47. člen ZOR, sedaj 35. člen OZ). Zato je moralo sodišče urediti mejo v tem postopku, ob sodelovanju sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je opravil potrebno geodetsko izmero, da bo mogoče na podlagi izpodbijanega sklepa in elaborata geodetske storitve (v zvezi s skico terenske meritve, ki je sestavni del sklepa sodišča) evidentirati spremembe v zemljiškem katastru oziroma v nepremičninskih evidencah.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - javna površina - javno dobro - izvrševanje posesti - redno izvrševanje služnosti - priposestvovalna doba - aktivna legitimacija
Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica posameznega dela stavbe št. 3 na naslovu G., ki v naravi predstavlja poslovni prostor v stavbi na parc. št. 1655/0, k. o. ..., in v korist katere tožnica zahteva ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti hoje, vožnje z manjšimi vozički in vozili ter parkiranje. Tožnica je aktivno legitimirana za svoj del nepremičnine, za katerega trdi, da je priposestvovala služnost. Ostali (so)lastniki so izvrševali posest vsak zase in ne skupaj kot celota za celotno nepremičnino, niti niso izvrševali posesti za tožnico.
SZ-1 člen 111, 111/2. SPZ člen 92, 92/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemne pogodbe - podaljšanje pogodbe - pravni naslov za uporabo nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - priznano dejstvo - pritožbena novota
Zgolj bivanje toženca in njegove družine tudi po 31.5.2017 v sporni nepremičnini ne pomeni podaljšanja oziroma sklenitve najemnega razmerja za nedoločen čas.
Glede na ugotovitev, da toženec za uporabo nepremičnine nima pravnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je toženec dolžan izprazniti in izročiti nepremičnino tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020242
OZ člen 243. SZ-1 člen 113. ZPP člen 8, 360, 360/1.
najemna pogodba - odškodnina za škodo zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - nasprotna tožba - najemnina in stanovanjski stroški - povrnitev vlaganj - pobotanje
Tožnik je tisti, ki je dolžan dokazati obstoj škode. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje že njegove trditve o vrsti in obsegu škode niso bile konkretizirane (čemur tožnik v pritožbi sploh ne nasprotuje), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
kontradiktornost postopka - izvedba predlaganih dokazov - sporno dejansko stanje - zaslišanje priče - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Preden bo sodišče prve stopnje zahtevalo od izvedenca da dopolni izvedensko mnenje, naj sodišče zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik in ki jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker izpovedbe teh prič lahko tudi vplivajo na ugotovitve izvedenca o zdravstvenem stanju pokojne v času podpisa izjav.
sodba presenečenja - oporočna sposobnost - napake volje
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. Ne gre pa za sodbo presenečenja v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja.
Dokazna ocena ne pomeni zgolj povzetka izpovedb zaslišanih strank ali prič, temveč mora sodišče argumentirano pojasniti moč posameznega dokaza pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev in njegovo vpetost v celoto, ki bodisi pritrjuje ali ovrže s strani pravdnih strank postavljene trditve. Ker sodišče prve stopnje takšne dokazne ocene ni opravilo in se do nekaterih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo, pravilnosti sprejete odločitve ni mogoče preveriti.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno o prošnji - zavrženje predloga
Ponovno podan predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebinsko ne predstavlja nove podlage, iz katere bi izhajale spremenjene okoliščine, nastale po pravnomočni odločitvi o prvotnem predlogu.
Vrhovno sodišče RS je v več svojih odločbah v podobnih zadevah (ki se sicer nanašajo na pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule) že zavzelo naslednje stališče: "Presoja sodišča prve stopnje, da je konkurenčna klavzula oderuška in zato nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule moral plačati toženec, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost tožeče stranke, je zmotna. Že zato, ker temelji na sklepanju o očitnem nesorazmerju med vrednostjo pogodbene obveznosti tožeče stranke in višino pogodbene kazni. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza toženca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza tožeče stranke) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev. Če namreč toženec ne bi kršil konkurenčne klavzule, ne bi bil dolžan ničesar plačati. Za presojo, da je pogodba oderuška, je tako med drugim relevantno očitno nesorazmerje med predmetoma izpolnitve pogodbenih strank iz dvostranske pogodbe (119. člen OZ). Ni torej relevantno očitno nesorazmerje med obveznostjo, ki nastopi zaradi neizpolnitve pogodbe ene pogodbene stranke, in predmetom izpolnitve druge pogodbene stranke. Dogovorjena pogodbena kazen je bila v konkretnem primeru namenjena utrditvi konkurenčne klavzule za toženca, saj sankcionira njegovo morebitno kršitev le-te. Obveznost plačila pogodbene kazni zato ne more biti ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke. O oderuškosti pogodbe iz razlogov, kot izhajajo iz sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče govoriti, ker ne gre za izpolnitveni predmet pogodbe, saj obveznost plačila pogodbene kazni ni bila ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke."
V obravnavani zadevi s konkurenčno klavzulo sicer ni bila dogovorjena pogodbena kazen, temveč pavšalna odškodnina, vendar pritožbeno sodišče meni, da je potrebno navedeno stališče VSRS upoštevati tudi v primeru, kadar je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena pavšalna odškodnina za kršitev konkurenčne klavzule. Izhajajoč iz citiranega stališča glede elementov oderuške pogodbe je obrazložitev sodišča prve stopnje o ničnosti konkurenčne klavzule napačna.
ZPP člen 99, 99/2, 282, 282/1, 337, 343, 343/3. OZ člen 6.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prvi narok za glavno obravnavo - prenehanje pooblastilnega razmerja - odpoved pooblastila - naznanitev preklica ali odpovedi pooblastila sodišču - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - upravičena odsotnost z naroka - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - skrbnost dobrega strokovnjaka
Ker je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče o njenem predlogu odločalo tako, da ga je zavrnilo, je imela na razpolago redno pravno sredstvo, tj. pritožbo, ki jo je tudi vložila in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavi. Za neposredno pritožbo pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje torej tožnica ne izkazuje pravnega interesa, zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Če je bilo pooblastilo odvetniku preklicano oziroma je pooblastilno razmerje prenehalo v soboto, potem stečajni upravitelj ni imel realne možnosti o preklicu obvestiti sodišče prej kot v ponedeljek zjutraj, ko je sodišče pričelo poslovati. Če pa je do preklica pooblastila prišlo že v petek, pa stečajnemu upravitelju prav tako ne gre očitati neskrbnosti. Namreč iz podatkov spisa izhajajo njegova zatrjevanja, ki so po oceni pritožbenega sodišča logična in življenjska, tj. da je odvetnici naročil, da preklic pooblastila odvetniku naznani sodišču na naroku 2. 7. 2018, ko se ga bo udeležila. Stečajni upravitelj je utemeljeno pričakoval, da bo odvetnica na narok pristopila, zato ni bilo nobene potrebe, da bi predhodno o preklicu pooblastilnega razmerja z odvetnikom obveščal sodišče.
Sodišče prve stopnje je ravnalo zmotno, ko je zatrjevana upravičena razloga, to je poslabšanje zdravstvenega stanja odvetnice in preklic pooblastila odvetniku, obravnavalo ločeno. Ob enotnem obravnavanju in ob časovnem sosledju obeh dogodkov se izkaže, da sta oba pooblaščenca tožnice z naroka upravičeno izostala. Izkazan je opravičljiv razlog na tožničini strani, zaradi katerega se naroka ni mogla udeležiti.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - zakonska domneva enakih deležev
Kljub jasni določbi 118. člena ZNP, da se v pravdi presojajo le obseg in deleži zakoncev na skupnem premoženju, nato pa se to premoženje razdeli v nepravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja, sodna praksa in tudi pravna teorija ves čas omogočata, da bivši zakonec v določenih izjemnih primerih doseže delitev skupnega premoženja tudi že v pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu in naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). V obravnavani zadevi obstajajo prav takšne posebne okoliščine, saj je zapustnica z oporoko nedopustno razpolagala tudi s tožnikovim deležem na skupnem premoženju. Ker sodna praksa v takšni situaciji ne nasprotuje delitvi v pravdnem postopku, je treba v tem delu in posledično glede ugotovitve, da tožnikov solastni delež na stanovanju do polovice ni del zapuščine, ugoditi pritožbi tožnika in sodbo spremeniti tako, da se v tem delu tožbenemu zahtevku ugodi.
regres za letni dopust - odpoved pravici - ničnost
Tožnik se ni mogel veljavno odpovedati svoji pravici do dodatnega regresa. Ob upoštevanju 6. člena ZDR-1 gre namreč za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more odpovedati (zlasti ne s pavšalno splošno določbo v sporazumu, da se odpoveduje vsem zahtevkom do tožene stranke, pri čemer ni mogel vedeti, ali in v kakšnem znesku bo toženka zaposlenim za sporno leto izplačala dodatni regres), čeprav izplačani dodatni regres presega zakonski minimum.
SZ-1 člen 10, 83, 83-1, 87, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 103, 103/1, 103/1-7, 103/1-11, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje kot pravni standard
SZ-1 v primerih, ko najemnik neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje več splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, dopušča spremembo določil najemne pogodbe zgolj in samo v delu, ki se nanašajo na višino in vrsto najemnine (najemnina se določi v višini tržne najemnine), ne spremeni pa se s tem avtomatično tudi vrsta najemnega stanovanja oziroma najemnega razmerja.
Iz določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 ne izhaja, da bi bila odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja mogoča (tudi) v primerih, ko vrednost premoženja (nepremičnin), ki ga ima v lasti najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner), presega določen cenzus (zaradi (so)lastništva katerihkoli nepremičnin). Iz navedene zakonske določbe je namreč razvidno, da je odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja možna le v primeru, če ima najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner) možnost dejanskega bivanja v drugem primernem stanovanju ali stanovanjski stavbi, pa te možnosti po lastni krivdi ne izkoristi. Vrednost morebitnih nepremičnin, ki jih ima v (so)lasti najemnik neprofitnega stanovanja, ni pravno pomemben kriterij za uveljavitev pravice do odpovedi najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja.
Okoliščine v zvezi z obstojem krivdnega odpovednega razloga je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanje izvedel in nanje opozoril najemnika.
SPZ člen 260, 260/1, 260/2.. ZZK-1 člen 21, 42, 30, 30/1, 140, 140/1, 140/1-4.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Pogojev za vknjižbo prenehanja časovno omejene stavbne pravice, pri kateri je vknjižen podatek o dnevu prenehanja te pravice, ni potrebno dokazovati s posebno listino. ZZK-1 tudi ne zahteva, da bi moral predlagatelj v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim se predlaga izbris časovno omejene stavbne pravice, kot podlago vpisa navesti ustrezno zakonsko določbo.