KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023289
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - sprememba obtožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije vsebuje vse zakonske znake, dovolj je torej konkretiziran tudi zakonski znak preslepitve.
seznam etažnih lastnikov - kontinuiteta upravljanja - večstanovanjska stavba - dokumentacija - zamenjava upravnika - aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad od neplačnika
Toženka je trenutna upravnica in torej zastopnica etažnih lastnikov, ki jo kljub spremembi upravnika, prejšnjega zastopnika etažnih lastnikov, veže zakonska dolžnost iz drugega odstavka 71. člena SZ-1. Zapleti toženke oziroma zapleti etažnih lastnikov s prejšnjim upravnikom (neopravljena primopredaja in neizročitev dokumentacije) spadajo v njihovo notranje razmerje, ki ne more imeti upoštevnega vpliva na razmerje do tretjih. Ker SZ-1 predvideva tako imenovano kontinuiteto upravljanja, kar je razvidno tudi iz 61. člena SZ-1, po katerem je prejšnji upravnik dolžan (med drugim) vso dokumentacijo, ki se nanaša na upravljanje, izročiti ali novemu upravniku ali etažnim lastnikom, tudi ni podlage za zaključek, da novi upravnik ni dolžan izvršiti obveznosti iz drugega odstavka 71. člena SZ-1, ker je nekatere aktivnosti, ki so povezane z izpolnitvijo obveznosti iz prvega odstavka 71. člena SZ-1, opravil prejšnji upravnik. Tožnici se kot tretji osebi iz 71. člena SZ-1 ni treba obrniti ali na prejšnjega upravnika ali na etažne lastnike, katerih podatki naj bi bili javni, saj ima na voljo zahtevek po drugem odstavku 71. člena SZ-1. Prejšnjemu upravniku so nenazadnje vsa zastopniška upravičenja prenehala, medtem ko javno dostopni podatki o etažnih lastnikih ne zadoščajo za vložitev tožbe zoper neplačnike.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožnik po krivdnem načelu povrniti. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
ZIZ člen 38, 102, 102/1, 102/1-1, 137, 138, 138/1, 147. ZPlaP člen 3, 3-4, 12, 12/1. ZPlaSSIED člen 4, 4-18, 188, 188/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - blokada sredstev na računu - kritje na transakcijskem računu - denarno dobroimetje na računu - limit - izvršba na denarno terjatev dolžnika kot fizične osebe - izvršba na sredstva na računu samostojnega podjetnika - stroški
Ob dovoljeni izvršbi na vsa denarna sredstva dolžnika pri OPP ta zajema tako dobroimetje na računu kot tudi odobreno prekoračitev pozitivnega stanja oziroma limit.
Denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko je bila zahtevana izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo, je dovoljena izvršba tudi na njegov poslovni račun.
Dolžnik napačno razume, da mora imeti ves mesec na razpolago znesek v okviru omejitve iz 102. člena ZIZ. Ves mesec ga mora imeti na razpolago le ob predpostavki, da ga ne porabi, ko pa ga izčrpa, ga izčrpa. To ne pomeni, da lahko dolžnik črpa denarna sredstva na računu in mu mora tudi na koncu meseca ostati še vedno zajamčeni znesek po 102. členu ZIZ.
Zaradi nedeljskega delovnega časa nasprotne udeleženke, četudi se ta konča ob 15.00 uri, kot trdi pritožba, pa bi bilo za nasprotno udeleženko prenaporno po končanem delu v nedeljo prevoziti še razdaljo 100 km do predlagateljevega doma in nazaj, to bi bila zanjo prevelika fizična in psihična obremenitev, posledično pa bi bilo lahko ogroženo tudi otrokovo zdravje ali celo življenje, kar vsekakor ni v korist mld. U.
Ob upoštevanju še dejstev, da je predlagatelj predlagal razširitev, oziroma povečanje s sodno poravnavo že določenih stikov, da predlagatelj zaposlitve nima in je tudi ne išče, kar nedvomno potrjuje tudi pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagatelj nima finančnih težav in da ima na razpolago očetov avtomobil, nasprotna udeleženka pa bi si morala za prevoz mld. U. avtomobil izposoditi, ob upoštevanju še dejstva, da je s sklepom sodišča prve stopnje dovoljeno, da lahko predlagateljevo breme vožnje na stike in s stikov opravijo njegovi ožji družinski člani, pritožba ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, ko je celotno breme voženj v zvezi z izvrševanjem stikov naložilo predlagatelju. Vožnje mld. U. z očetom niso in ne morejo biti v nasprotju z njeno največjo koristjo, saj ne pomenijo osiromašenja stika, kar je z izvedenskim mnenjem dokazno podprta ugotovitev sodišča prve stopnje.
Ker nasprotna udeleženka preživlja sebe in mld. U. z delom v delovnem času, na katerega nima vpliva, predlagatelju pa se za zagotavljanje lastnega preživljanja in pomoči pri preživljanju mld. U. ter še mladoletnega otroka iz nove partnerske zveze očitno ni potrebno zaposliti, zgolj enakomerna porazdelitev prevozov pri izvrševanju stikov ne more zagotavljati enakopravnosti in enakovrednosti med njima. V obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine dopuščajo odstop od pritožbeno izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II Ips 558/2005.
navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Procesna odločitev sodišča prve stopnje je sicer zmotna, potem, ko je pravilno ugotovilo, da gre pri prvotnem zahtevku in podrejenem zahtevku za navidezno kumulacijo zahtevkov in bi o podrejenem zahtevku ne bilo potrebno odločati v procesnem smislu z zavrženjem tožbe, pač pa bi moralo zgolj presojati enak tožbeni zahtevek na obeh zatrjevanih pravnih podlagah. Slednje pa je sodišče prve stopnje naredilo, kot izhaja iz zgornjih navedb.
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vlogo tožeče stranke z dne 29. 8. 2018, vloženo pri sodišču istega dne, ker je z njo tožeča stranka postavila nov tožbeni zahtevek, kar pa pomeni, da je skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZPP spremenila tožbo, tožbo pa je mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, kar je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka z vlogo prekludirana, je procesno zmotno, saj je sprememba tožbe glede na določbo prvega odstavka 184. člena ZPP dopustna tudi v ponovljenem postopku in to do konca glavne o obravnave.
Pri izračunu osnove za odpravnino je potrebno upoštevati povprečno mesečno plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne tiste, ki jo je prejel po plačilnih listah za te tri mesece.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek
Oba sodna izvedenca za varstvo pri delu sta skladno ugotovila, da prva toženka ni kršila varstvenih predpisov in da tožnik ni ravnal v skladu s pravili varnega dela, ko je jeklenico preizkušal v bližini daljnovoda. Tožnik je brez seznanitve nadrejenega delavca odstopil od ustaljene prakse (glede lokacije dela) zato, da bi delo lažje in čim prej opravil. Pritrditi je potrebno pritožbama toženk, da prva toženka kot delodajalec ni dolžna pričakovati nerazumnih kršitev varnostnih predpisov niti ni dolžna zagotoviti varnostnih ukrepov, s katerimi naj bi takšna ravnanja preprečila. Ravnanje tožnika je bilo nepričakovano in nerazumno, saj se preizkus delovanja končnega stikala na vitlu ni nikoli izvajal na lokaciji, ki jo je izbral tožnik. Zato prvi toženki, ki je izdala pisna navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni bilo mogoče nalagati dodatnih ukrepov, ki bi lahko preprečili nastanek škode. Pravno relevanten vzrok za nastanek škode tako leži izključno v tožnikovem dejanju, kar pomeni, da je odškodninska odgovornost toženk izključena.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 211, 211/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - opis kršitev - obrazložitev odpovedi - inventurni primanjkljaj
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da je delodajalec v odpovedi dolžan dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navesti in obrazložiti okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kršitve, ki se očitajo tožnici, niso časovno opredeljene niti niso ustrezno opredeljene po vsebini. Tožena stranka s pavšalno in časovno neopredeljeno očitanimi kršitvami ne more dokazati utemeljenega odpovednega razloga.
V zvezi z drugo in predvsem tretjo kršitvijo pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici dejansko očitala objektivno odgovornost za nastali inventurni manko. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da so (tudi) v tem delu kršitve povsem splošne in nekonkretizirane. Tožnica je glede očitka o usklajevanju zalog in knjiženju medoddelčnih transferjev pojasnila, da je bilo vse evidentirano v računalniku, druge dokumentacije s tem v zvezi ni bilo mogoče voditi, zaloge pa je vodila skladno z navodili tožene stranke. Glede na to, da iz izredne odpovedi ne izhaja, v čem je kršitev tožnice, oziroma kako bi morala v okviru zahtevane skrbnosti ravnati, saj ni navedeno, v katerem delu je dokumentacija neurejena, oziroma katera dokumentacija manjka, je sodišče pravilno zaključilo, da očitek ni konkretiziran.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tožnica v danem roku dokončne odločbe ni predložila, pri čemer jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
izrek denarne kazni - preprečevanje nasilja v družini - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je nasprotni udeleženec na sodišče, na družinski vpisnik civilnega oddelka (nepravdni oddelek pri Okrožnem sodišču v Celju) 14. 11. 2018 prišel kot laična stranka, zato je bila dolžnost tega oddelka okrožnega sodišča, da potem ko je vprašal, kam je šla njegova izjava - vloga, ki jo je poslal priporočeno po pošti, razišče, ali je bila njegova izjava - vloga morebiti vložena v kateri drugi spis, saj je na tem oddelku spraševal o vlogi v zvezi s predmetno zadevo (zaradi izreka ukrepov po ZPND), in sicer evidentno v zvezi s pozivom, ki mu ga je poslalo to sodišče 14. 9. 2018, in izjavo predlagateljice z dne 19. 9. 2018. Sodišče prve stopnje zaradi navedene opustitve dolžnega ravnanja v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z vlogo nasprotnega udeleženca, kar pa ne more iti v škodo pritožniku. Glede na obrazloženo je podana smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj pri odločanju niso bile upoštevane navedbe nasprotnega udeleženca v navedeni vlogi, posledično temu pa je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00023240
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 190, 193. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zahtevek za izročitev stvari - kupoprodajna pogodba - skupni podjem - plačilo kupnine - obogatitveni zahtevek - odplačna odsvojitev - vrednost stvari - vrednost ob odsvojitvi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Pri nakupu kose je šlo za skupen podjem pravdnih strank, namenjen njeni uporabi na nepremičninah obeh. Pravdni stranki sta torej skupaj prevzeli obveznost zagotovitve denarnih sredstev za plačilo kupnine. Ker je tožena stranka koso odsvojila brez vednosti tožeče stranke, jo je s tem prikrajšala za znesek, ki bi pripadel tožeči stranki, sama pa je za ta znesek obogatena.
ZGD-1 člen 381, 381/3, 381/5, 516, 516/4, 520, 520/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 41, 41/1.
poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev - varovanje interesov upnikov - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati s pogoji za vpis znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža po ZGD-1 in po Uredbi, med katerimi so tudi pogoji, ki so izraz načela varovanja upnikov. Teh predlagatelj ne more obiti, sploh pa ne z razveljavitvijo prejšnjega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala.
ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020534
OZ člen 74, 74/3, 98, 98/1, 239, 239/2, 766, 766/3, 768, 768/2, 768/3, 921, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 252, 252/2.
pogodba o naročilu - odvetniška družba - kršitev obveznosti iz mandatnega razmerja - nepristop na narok - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zavarovalnina - dober gospodarstvenik - odškodninska odgovornost odvetnika - predložitev pooblastila - profesionalna skrbnost - ugovor zastaranja - prisilna poravnava - dokaz z izvedencem
Pri pogodbi o naročilu prevzemnik naročila odgovarja le, če ne ravna kot dober gospodarstvenik ali gospodar, ni pa dolžan doseči uspeha. Druga toženka bi morala ravnati kot dobra odvetniška družba. Dobra odvetniška družba ne krši jasnih zakonskih določb ali jasnega naročila. Tako je na primer odvetnik odgovoren zaradi kršitve rokov, če so ti prekluzivni.
Druga toženka bi morala predložiti pooblastilo že v času vložitve odgovora na tožbo, saj je že pred tem sklenila pogodbo o naročilu in je tudi že ravnala kot pooblaščenka. Imela je tožbo zoper tožečo stranko, saj bi sicer nanjo ne mogla odgovoriti. Vložila je odgovor na tožbo v korist tožeče stranke, tožeči stranki je predlagala, naj plača sodno takso in je bila z njo v stiku zaradi odgovora na tožbo. Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi pri prvem pravdnem dejanju. Ker po lastnih trditvah druga toženka ni ravnala tako, ni ravnala s skrbnostjo dobre odvetniške družbe. Če bi namreč druga toženka ravnala tako, kot to nalaga ta izrecna določba, bi druga toženka v vsakem primeru prejela pravilno vabilo prvostopenjskega sodišča, ali pa bi lahko vsaj uveljavljala pravna sredstva zaradi nepravilnega vabljenja. Lahko bi torej odpravila napako zaradi nepravilnega vabljenja, če bi takšna napaka sploh nastala.
Prva in neposredna posledica kršitvenega ravnanja druge toženke toženke je bila, da ni pristopila na narok za glavno obravnavo. Delovno sodišče je zato izdalo zamudno sodbo, kar je bilo v skladu s tedaj veljavnim postopkovnim pravom. Tudi kasneje drugi toženki ni uspelo odpraviti posledic te prve napake v pritožbenem postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Naslednja posledica je bila, da je bilo tožeči stranki v izvršilnem postopku odvzeto skupaj 341.218,93 EUR, in sicer 22. 3. in 30. 3. 2010. Naknadno, zaradi uspeha v revizijskem postopku (odločba VS RS z dne 21. 6. 2011), se je izkazalo, da je bil velik del tega zneska tožeči stranki odvzet brez pravnega temelja. To pa ničesar ne spremeni glede protipravnosti ravnanja druge toženke. Če bi druga toženka ravnala pravno pravilno, bi do takšne posledice ne prišlo in škoda ne bi nastala. A. A. je sicer zaradi opisanega spleta okoliščin lahko neupravičeno obogaten, vendar to v ničemer ne vpliva na odgovornost druge toženke niti po temelju, niti po višini. Po višini bi lahko vplival kvečjemu tako, da bi se za enak znesek, kot bi ga plačal A. A. tožeči stranki, zmanjšala obveznost druge toženke do tožeče stranke. Zmanjšala bi se lahko tudi obveznost prve toženke do tožeče stranke. To pa ni predmet tega spora.
Na temelju drugega odstavka 252. člena ZPP se izvedencu lahko dajejo pojasnila in izvedejo tudi drugi dodatni dokazi, da se ugotovijo za izdelavo izvedenskega mnenja potrebne okoliščine. Ta določba je namenjena ublažitvi posledic, ki bi nastale zaradi pomanjkljivih trditev ali dokazov, posebej še v zapletenih zadevah.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3, 116.. ZPIZ-2 člen 15, 16, 406, 406/4.
sorazmerni del pokojnine
Vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti za 10 ur tedensko po 16. členu ZPIZ-2 ima za posledico izplačevanje sorazmerno nižjega zneska pokojnine.