soprispevek oškodovanca - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za vzdrževanje cestišča - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - spolzka podlaga - protipravnost ravnanja - gostinska dejavnost - standard zahtevane skrbnosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - nepazljivost oškodovanca - pazljivost pri hoji
Če oseba teče po mokri in spolzki podlagi, tvega padec, kar je - poleg krivde tistega, ki je namestil in dal na uporabo preveč zdrsljivo podlago, tudi njena lastna krivda.
Toženka je gospodarska družba, ki opravlja gostinsko dejavnost, zato se od nje pričakuje, da vzdržuje in zagotavlja standardno varne površine v svojem gostinskem obratu, po kateri hodijo njeni gostje.
Za spremembo vrste periodičnih dohodkov kot nastanek spremembe okoliščin v smislu 42. člena ZUPJS se lahko šteje le izplačilo novega periodičnega dohodka. Zgolj sprememba zavarovalne podlage iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje sama po sebi še ne more pomeniti takšne spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja in zaradi katere bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice po 42. in 42.a členu ZUPJS. Ker ima sprememba podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, za posledico tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, torej iz dohodka iz naslova vodenja družbe v plačo, do spremembe okoliščin lahko pride šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka, torej plače.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijane odločbe tožene stranke pravilno poučen o možnosti vložitve tožbe pri sodišču prve stopnje v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe. Tožnik je tožbo v nasprotju s pravnim poukom vložil po preteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Zato je pravilno zavržena.
ZKP ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je taka možnost podana pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021832
OZ člen 131, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 283. ZPP člen 312.
krivdna odškodninska odgovornost - kolesarska nesreča - odgovornost kolesarja - prispevek k nastanku škodnega dogodka - prispevek k nastanku škode - alkoholiziranost kolesarja - nočna vožnja z neosvetljenim kolesom - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem - tuja nega in pomoč - nadomestna izpolnitev - fakultativna izpolnitev - facultas alternativa
Glede na jasno mnenje izvedenca travmatologa ne more biti nobenega dvoma, da je k nastali škodi odločilno prispevala tudi tožnikova alkoholiziranost. Ta nikakor ni bila neznatna, kot poskuša prikazati pritožba. Tožnikovo prepričanje, da je bil kljub temu sposoben za varno vožnjo, ne more biti odločilno. Dejstvo je, da se tožnik na trčenje ni ustrezno odzval in je zato nekontrolirano padel. Odveč je pritožbeno razlogovanje o tem, kako naj bi potekal padec vinjenega kolesarja s kolesa. Bistveno je, da je toženec, čeprav je nanj delovala enako močna sila trka, po padcu, za razliko od tožnika, utrpel le neznatno poškodbo (udarnino).
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na prenos lastninske pravice na toženčevih nepremičninah. Tožnik je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu jo je povzročil toženec, ne more pa od toženca namesto denarne odškodnine zahtevati njegovih nepremičnin. Takšna zahteva nima opore v materialnem pravu, saj tožnik ne navaja, da se je s tožencem sporazumel za nadomestno izpolnitev (283. člen OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022249
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 39. ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - osebnostne pravice - relativno javna oseba - zloraba pravice - standard žaljivosti - trditve o dejstvih - vrednostna sodba - kodeks novinarske etike
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
OZ člen 132, 168, 352, 352/2, 364, 364/1, 364/2, 365.
premoženjska škoda - navadna škoda - manjvrednost zemljišč - zastaranje odškodninske terjatve - pripoznava dolga - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - pretrganje zastaranja
Do posega v cestišče je prišlo leta 2009, takrat je škoda tudi nastala, tožnik pa je tožbo vložil leta 2017, torej po poteku zastaralnega roka. Odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
Izjava o pripoznavi dolga (po temelju) mora biti jasna, nepogojna in določena.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/2, 365, 365-3.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - odškodnina - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - okoliščine konkretnega primera - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem - zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščine primera so tisto merilo, ki sodišču narekuje izbor ustrezne metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov.
Vsak dajatveni zahtevek ima svojo podlago oziroma temelj, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
ZD člen 28, 28/4, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/3, 339, 339/1.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vrednost darila - vrnitev daril v zapuščino - vračunanje daril - prikrajšanje nujnega deleža - nujni delež - višina nujnega deleža - vmesni ugotovitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - pravni interes - napotitev na pravdo
Trditveno in dokazno breme, da je res prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je bilo na tožniku, zato ne zadostujejo navedbe o vrednosti zapuščinskega premoženja ter navedbe in dokazi o darilih in njihovi vrednosti, danih drugemu in tretjemu tožencu, pač pa bi moral tožnik navesti tudi vrednost ostalih zatrjevanih daril, ki so bila dana vsem štirim otrokom oziroma posameznemu od njih.
Pri motenjskih sporih je pasivno legitimiran tisti, ki moti zadnjo posest tožnika (motilec) ali naročnik motenja. Med njima namreč obstaja zveza s samim aktom motenja. Zgolj prenos lastništva na nepremičnini, na kateri je motilec izvršil dejanje motenja, še ne pomeni, da je novi lastnik tudi pasivno legitimiran za motenje posesti oziroma da je pravni naslednik motilca. Novi lastnik namreč sam po sebi še ni tisti, ki je odvzel posest oziroma tisti, ki bi bil povezan z odvzemom posesti.
podaljšanje začasnega zavarovanja - zahtevek za odvzem premoženjske koristi - obstoj utemeljenega suma - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pravnomočna obtožnica
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da so preverjanja nakazil na tekoči račun obdolženca pokazala, da ta nakazila izvirajo iz vdora v računalniški sistem oškodovane banke ob končanem delovniku po zaprtju banke in so torej pridobljena s kaznivim dejanjem velike tatvine. Dokumentacija, ki jo je obdolženec predložil banki, in sicer pogodba o nameravani investiciji in svetovalna pogodba podjetja F. pa je po podatkih Interpola Hanoi ter zapisnika o zaslišanju predstavnika oškodovane banke ponarejena oziroma niso pristna, saj podjetje, ki naj bi bilo domnevni investitor in pošiljatelj denarnih sredstev v višini 1,300.000,00 EUR, nikoli ni podpisalo predmetne pogodbe in tudi ne kakršnekoli druge svetovalne pogodbe za investicijo na otoku Pagu. Tudi podpis odgovorne osebe na tej pogodbi o nameravani investiciji, ki jo je na banko predložil obdolženi, ni pristen.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3. ZPP člen 1, 154, 154/3, 185, 185/1, 326, 326/2, 337, 337/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14. ZDru-1 člen 13, 13/1, 14.
spor iz drugih civilnopravnih razmerij - sindikat - pravila društva - sindikalna svoboda - razveljavitev volitev - imenovanje članov - pogoji za kandidiranje - statut - kršitev zakona ali statuta - nezakonitost sklepov organov sindikata - dopolnilna sodba - privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oblikovalni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - pritožbene novote - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata.
Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.
ZPIZ-2 člen 109, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 119, 421, 425, 426.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Tožnica ob smrti pokojnega zavarovanca ni dopolnila 53 let, da bi lahko pravico do vdovske pokojnine obdržala trajno, prav tako ni dopolnila 48 let, da bi lahko pridobila tako imenovano čakalno pravico in bi vdovsko pokojnino uveljavila, ko bi dopolnila zahtevanih 53 let. Tožnica je ob smrti pokojnega zavarovanca začela skupaj z otrokom prejemati družinsko pokojnino, ki jo je prejemala do odpada zadnjega družinskega člana, to je do 31. 8. 2009. Na ta dan pa je dopolnila starost 46 let in 7 mesecev, tako da ne izpolnjuje pogoje, določene v 110. členu ZPIZ-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 43, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1, 52, 52/1, 52/1-2, 52/4.
stroški in nagrada izvedenca - postavitev novega izvedenca
Okoliščina, da se toženci z izvedenskim mnenjem niso strinjali in je sodišče sledilo njihovemu predlogu in v postopku postavilo še enega izvedenca, na upravičenost prvotno postavljenega izvedenca do nagrade in povračila stroškov, ne vpliva, saj je naloženo delo opravil.
ZDR-1 člen 164.. ZDR člen 166.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - bolniški stalež
Delodajalec je glede na 164. člen ZDR-1 dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 24. 12. 2013 pa vse do 6. 6. 2017, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi uveljavitve pravice do invalidske pokojnine, zato do konca referenčnega obdobja (ki ga določa ZDR-1 do 31. 12. v naslednjem letu) objektivno ni mogel izkoristiti dopusta za leto 2014 in 2015. Za to ni imel priložnosti, ker je bil v bolniškem staležu celotno referenčno obdobje za koriščenje letnega dopusta za navedeni leti, tega pa ni mogel predvideti. Tožnik je tako upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust za leti 2014 in 2015.