Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
ZOR člen 214, 214. ZPPSL člen 125, 125/1, 130, 125, 125/1, 130.
plačilo
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da ni šlo za sočasno ali vnaprejšnje plačilo dobavljenega blaga. Tožena stranka je s plačilom po spornih asignacijah zapirala starejše terjatve , kot to tudi sama priznava. Da je dobavo blaga pogojevala z vnaprejšnjim oziroma sočasnim plačilom, pa ni z ničemer dokazala, kaj takega pa ni mogoče sklepati niti iz predloženih listin (asignacij in računov), kar sicer zmotno meni pritožnica. Ne glede na to, da sicer sklepanje izpodbijanih asignacijskih pogodb časovno sovpada z dobavo blaga, pa tožena stranka ni dokazala dogovora pravdnih strank o sočasnem plačilu blaga.
ZOR člen 193, 193/1, 201, 201/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
višina škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - stroški
Višina odškodnine 2.250.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi smrti matere je primerna. Za pogrebne stroške - pogostitev pogrebcev je utemeljena odškodnina v višini, ki je zadoščala za enkratno skromno pogostitev pogrebcev.
Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.
plača - znižanje plače - količnik - premestitev na drugo delovno mesto - policist
Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstoja konkretna nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje zaradi katerega se nahaja v priporu, ko je dokazano, da doslej še ni bil obsojen in tudi ne v kakšnem drugem kazenskem postopku sedaj pa se mu očita storitev zgolj enega kaznivega dejanja, ne glede na to, da ga v tej smeri obremenjujeta soobtožena.
Letni dopust mora biti izrecno odobren s strani pristojnega delavca. Zgolj obvestilo delavca, da odhaja na letni dopust, ne zadostuje za opravičilo odsotnosti z dela. Tudi če delodajalec utemeljeno odloči, da je delavka neopravičeno izostala z dela zaporedoma 5 delovnih dni, ji ne more delovno razmerje prenehati pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če se je po "dopustu" vrnila na delo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo
Dolžnik ugovarja, da elektromateriala v trgovini ni nikoli prevzel. Za te svoje trditve sicer ni predložil dokazov, vendar jih glede na svoje ugovorne navedbe niti ne more predložiti. Ugovor, da dolžnik blaga ni prejel (oziroma, da ni prejel dela blaga) pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik že po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je fakturo dne 14.9.1998 zavrnil, ker dezinfikacija ni bila opravljena ali pa je bila opravljena slabo, ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZGD člen 264, 266, 264, 266.
pravnomočnost odločbe
V trenutku vpisa spremembe članov nadzornega sveta mora kot dejanska podlaga obstajati veljaven sklep skupščine o tem. Ta podlaga odpade, če je sklep skupščine s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen za ničnega.
Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.
Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka.
ZOR člen 83, 91/2, 1020, 1021/1, 83, 91/2, 1020, 1021/1.
nakazilo - pooblastilo - obseg pooblastila
Če pooblaščenec nakazovalca ni imel posebnega pooblastila za nakazilo, dejstvo, da je nakazanec na podlagi nakazila prejemniku nakazila znesek dejansko plačal, ne pomeni, da je s tem t.i. asignacijska pogodba , ki jo je tak pooblaščenec sklenil, realizirana in zato veljavna.
Dolžnik je dne 13.4.1999 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločalo kot o pritožbi (prim. 2. odst. 54. člena ZIZ). Zato je dolžnik dolžan na podlagi 1. in 2. točke 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Iz povratnice, pripete k listovni št. 11 sodnega spisa, izhaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe (ugovora) in taksni opomin prejela K... d.o.o. iz Ljubljane in ne dolžnik. Ker dolžniku ni bil vročen opomin za plačilo dolgovane sodne takse z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse po 1. odst. 30. člena ZST .