Solastninski delež na zemljišču, ki ga je eden od zakoncev s skupnimi sredstvi zakoncev odkupil od solastnice v času trajanja zakonske zveze, je skupno premoženje zakoncev.
Odškodnina prisojena 26-letnemu tožniku, ki je utrpel izpah kolka z odlomom leve kolčne polovice, pretres možganov, zlom lobanjskega dna, raztrganino tebušne prepone s pomikomm želodca v prsni koš ter manjši razgranino vranice : za duševne bolečine ZŽA 3.500.000,00 SIT za sekundarni strah 350.000,00 SIT za skaženost 900.000,00 SIT predstavlja pravično odškodnino
Ker tožena stranka ni konkretno oporekala trditvam tožeče stranke in po njej predloženim dokazom, je sodišče utemeljeno sledilo dokazom tožeče stranke.
umik tožbe - dva zaporedna naroka - vrnitev v prejšnje stanje
Tudi če bi sodišče izdalo sklep o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo po prejemu predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, s tem ne bi kršilo nobene določbe ZPP.
Če je stranka, ki ob prejemu vabila na narok še ni imela pooblaščenca, nato pooblastila odvetnika za zastopanje in mu sporočila napačno uro naroka za glavno obravnavo, zaradi česar je pooblaščenec narok zamudil, to ne more biti upravičen razlog za zamudo. Zato je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru utemeljena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se omeji le na ugotavljanje o dovoljenosti in obrazloženosti ugovora. O utemeljenosti ugovora pa bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
Pri odločanju o zahtevku za znižanje preživnine je v okviru ugotavljanja spremenjenih okoliščin pomembna možnost prispevanja obeh staršev k preživljanju otroka.
Kaznivo dejanje samovoljnosti stori, kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre. Pri tem pa mora iz opisanega ravnanja v zasebni tožbi tudi izhajati, katera je tista stvarna ali obligacijska pravica, ki si jo je storilec vzel.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355/2, 355, 355/1, 355/2.
dejansko stanje
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.
ZOR člen 210, 210/1, 211, 210, 210/1, 211. ZPPSL člen 80, 121, 121/1, 80, 121, 121/1.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Tožeča stranka ni dokazala svoje pomote v zvezi s spornim nakazilom, saj je tožena stranka (seveda v mejah dejanskih trditev obeh strank v tem sporu) dokazala, da je sporni znesek prejela na določeni podlagi, kar pomeni upravičeno. Pravna posledica te ugotovitve je lahko le zaključek, da se tožeča stranka na pravila o neupravičenem prikrajšanju sklicevati ne more, kar ima za posledico lahko le zavrnitev tožbenega zahtevka. V Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji so namreč tudi določbe o izpolnitvah obojestransko odplačanih pogodb ne glede na začetek stečajnega postopka (primerjaj 1. odst. 121. čl. in posamezna določila 135. čl. ZPPSL), na ustrezno, z Zakonom določeno podlago izplačil v breme stečajne mase pa mora paziti (s skrbnostjo dobrega gospodarja - glej 80. čl. ZPPSL), stečajni upravitelj, ne pa pogodbeni partner, torej tretja oseba. Prav mogoče je, da se je tožeča stranka v svojih izvajanjih (podajanje dejanske podlage tožbenega zahtevka) izrecno omejila od povezanosti predmetnega zahtevka z v tej odločbi že omenjenim sporom med strankama, prav zaradi pravila vračanja, določenega v 211. čl. ZOR, po katerem vednost solvensa o neobstoju dolga, bistveno vpliva na njegovo pravico do vrnitve plačanega.
Odobritev za izvajanje ukrepov po čl. 49 ZoPol, dana z obkrožitvijo besede "izdajam" in podpisom na pisnem predlogu PU, ki ima vse sestavine, kot jih določa II. odst. 49. čl. ZoPol, je veljavna, zato podatki, pridobljeni po takšni odobritvi, niso nedovoljeni in sodišče nanje lahko opre sodbo.
Zgolj dejstvo, da na pisni odobritvi ukrepov iz čl. 49 II ZoPol ni datuma odobritve, še ne pomeni, da odobritev ni zakonita.
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
ZPP člen 19, 19/3, 363, 363/1, 19, 19/3, 363, 363/1.
stvarna pristojnost
Zoper sklep s katerim se je prvostopno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno je pritožba v skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP. Le v primeru, če se okrožno sodišče izreče, da je stvarno pristojno, ni pritožbe v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZPP.
ZOR člen 214, 214. ZPPSL člen 125, 125/1, 130, 125, 125/1, 130.
plačilo
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da ni šlo za sočasno ali vnaprejšnje plačilo dobavljenega blaga. Tožena stranka je s plačilom po spornih asignacijah zapirala starejše terjatve , kot to tudi sama priznava. Da je dobavo blaga pogojevala z vnaprejšnjim oziroma sočasnim plačilom, pa ni z ničemer dokazala, kaj takega pa ni mogoče sklepati niti iz predloženih listin (asignacij in računov), kar sicer zmotno meni pritožnica. Ne glede na to, da sicer sklepanje izpodbijanih asignacijskih pogodb časovno sovpada z dobavo blaga, pa tožena stranka ni dokazala dogovora pravdnih strank o sočasnem plačilu blaga.
Sodišče tudi mnenje izvedenca presoja tako kot vsak drug dokaz, vendar mora v primeru, če ga takšno mnenje ne zadovolji, odrediti drugega izvedenca, ne sme pa njegovega mnenja nadomestiti s svojim mnenje, ker nima potrebnega strokovnega znanja.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 464, 464/2, 464, 464/2.
arbitražni dogovor - ugovor
Ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora mora tožena stranka podati najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Navedeno pomeni, da ga mora uveljaviti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Ugovor sodne nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega dogovora je predviden v pravdnem in ne v izvršilnem postopku. Tožena stranka lahko tak ugovor poda tudi že v izvršilnem postopku, vendar ima tak ugovor enako posledico kot ugovor materialnopravne narave, to je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka) v skladu s 2. odstavkom 55. a člena ZIP/78 oziroma v skladu s sedaj veljavnim 2. odstavkom 62. člena ZIZ/98. Ko odloča o ugovoru, da je bil sklenjen arbitražni dogovor, mora namreč redno sodišče presoditi tudi veljavnost takega arbitražnega dogovora. Tožeči stranki mora biti zato dana možnost, da se o veljavnosti zatrjevanega arbitražnega dogovora izjavi, to pa je mogoče le v kontradiktornem, torej pravdnem postopku. Tožena stranka s tem, ko se v izvršilnem postopku spusti v obravnavanje glavne stvari (ugovor zoper sklep o izvršbi) pa ugovora sklenjenega arbitražnega ugovora ne poda, ni prekludirana.