Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po 253. členu KZ je po svoji vsebini posebna oblika kaznivega dejanja goljufije - t.i. čekovna goljufija. To kaznivo dejanje bo podano le takrat, kadar storilec, ki izda ček brez kritja, ravna z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Tak namen pa bo izkazan le, če bo dokazano, da je storilec že ob izdaji čekov bil odločen, da stroška ki ga je z izdajo čekov povzročil, banki nikoli ne bo poravnal.
Toženca sta na podlagi 3. odst. 749. člena ZOR, ki ureja pogodbo o naročilu, kot družbenika kapitalske družbe, ki osnovnega kapitala v zakonsko določenem roku (do 31.12.1994) ni uskladila z določbami ZGD oz. se tudi v nadaljnjih 90 dneh ni preoblikovala v družbo, za katero izpolnjuje pogoje oz. v podjetnika, nerazdelno dolžni izpolniti svojo obveznost oz. tožeči stranki plačilo za opravljeno storitev.
Za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine dolžnika ne da bi upnik izrecno navedel, kje so stvari je izključno krajevno pristojno sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče ne glede na to, da sta stranki dogovorili v primeru spora krajevno pristojnost drugega sodišča.
zastaranje kazenskega pregona - čas storitve kaznivega dejanja - in dubio pro reo
Ker je čas storitve kaznivega dejanja v izreku sodbe opredeljen s "koncem leta 1993", je v mesecu decembru 1999, ko je bil spis predložen pritožbenemu sodišču, že potekel 6-letni absolutni zastaralni rok, saj pod takšno časovno opredelitvijo storitve kaznivega dejanja, ni mogoče šteti zgolj zadnjega dne v iztekajočem se letu.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
stroški sodnega izvedenca - izvedenina
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 122, 122/1, 122/2, 122/3.
razdružitev solastnega premoženja - nova dejstva - novi dokazi
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interes nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Ker pa pritožniki ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati.
Če med parcelami mejašev ni mejnikov in je meja sporna, sodišče ne smejo odkloniti sodnega varstva, ampak mora mejo določiti po določbah 14. poglavja ZNP.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10.
pravdni postopek
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)
Ker je že pred sejo sodišča druge stopnje nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je zoper obdolženca izdalo zavrnilno sodbo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.
Kadar dolžnik plača upniku kakšen drug dolg, ki se ne izterjuje v konkretnem izvršilnem postopku, to plačilo ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev.
Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.