Dolžnik je v ugovoru oporekal zapadlosti računa, kot jo je navedel upnik s trditvijo, da izterjevani račun zapade v plačilo 30.6.1999. Izpodbijani sklep je bil izdan 2.7.1999, dolžnik pa ga je prejel 8.7.1999, kot izhaja iz povratnice v spisu, torej je glavnica po izterjevanem računu tudi po dolžnikovih lastnih trditvah do izdaje sklepa že zapadla v plačilo. Zatrjevano dejstvo o zapadlosti računa za presojo utemeljenosti ugovora zato ni pravno relevantno, saj ne predstavlja takega dejstva, ki bi preprečeval izvršbo, v kolikor se nanaša na plačilo glavnice po računu. Drugače pa je presojati dolžnikove ugovorne razloge glede zapadlosti računa v zvezi z obračunom obresti, vendar pa dolžnik zatrjevanega dejstva, da je račun zapadel v plačilo šele 30.6.1999, sklicujoč se pri tem na ustni dogovor z upnikom, ni z ničemer dokazoval. Njegove trditve o ustnem dogovoru so tako ostale prepavšalne, da bi jih bilo mogoče v eventuelnem sledečem pravdnem postopku preizkusiti.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - namen začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Namen začasne odredbe ni v reševanju spora, ampak v zavarovanju določenega dejanskega, to je obstoječega stanja glede te terjatve. Z začasno odredbo se dovoli le take ukrepe, ki ne posegajo v končno odločitev, torej ničesar takega, kar se bo doseglo na podlagi pozneje izdanega naslova. Ni verjetno izkazan obstoj terjatve, če tožeča stranka opre svojo tožbo na 42. čl. ZTLR, pri tem pa sama navaja, da nihče ne posega v njeno lastninsko pravico, ampak le v njeno poslovanje.
Samo namestitev svarilne table z napisom "hud pes" na vhodu na dvorišče, po katerem se pes prosto giblje, zahtevi nadzora po 1320. par. ODZ ne zadosti. Lastnik mora poskrbeti, da pes ne ogroža ljudi, to pa pomeni, da mora ukreniti vse, kar je glede na konkretne razmere za to potrebno. Samo zato, ker je bil otrok napaden na toženčevem dvorišču, za škodo ni soodgovoren.
napotitev na pravdo - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker je med upnikom in dolžnikom sporno ali je dolžnik izpolnil vse obveznosti po izvršilnem naslovu, mora sodišče napotiti dolžnika naj v danem roku začne pravdo za nedopustnost izvršbe.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
Ker je za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po določbi prvega odstavka 329. člena Kazenskega zakonika (KZ) zapretena kazen zapora do enega leta, je možno izreči denarno kazen le z uporabo omilitvenih določil iz 2. točke 42. člena KZ v zvezi s 4. točko 43. člena KZ.
Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.
Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
stroški sodnega izvedenca - izvedenina
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10.
pravdni postopek
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.
Upnik mora v postopku izdaje začasne odredbe izkazati konkretno ravnanje dolžnika, ki kaže na njegov namen upniku onemogočiti ali otežiti izterjavo terjatve.
Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka za dopustnost prisilne izvršbe. Če ne obstoji identiteta glede predmeta obveznosti med predlogom za izvršbo in izvršilnim naslovom, denarna terjatev, ki jo upnik prisilno izterjuje, pa presega tisto, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, je treba v presežnem delu predlog za izvršbo zavrniti.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorno navedbo, da odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji odvaža sam, zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je dolžnik navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor utemeljen.
Ker je tožeča stranka plačala sodno takso za tožbo v roku, ki ga je določilo sodišče, pritožbi zoper sklep o fiktivnem umiku pa je predložila potrdilo o plačani taksi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.