Iz preglednice prijavljenih in prerekanih terjatev, ki je sestavni del zapisnika o prvem naroku za preizkus terjatev, je razvidno, da je stečajna upraviteljica priznala upnikovo terjatev le v višini 777.683,50 SIT. Drugi del terjatve ni bil predmet preizkušanja na prvem naroku. Ker se je v tem delu stečajna upraviteljica izjasnila šele na drugem naroku, ko ga je prerekala, je izpodbijani sklep pravilen.
Neoverjena cesijska pogodba ni javna ali po zakonu overjena listina v smislu 1. odst. 24. čl. ZIZ, zato upnik ni izkazal prehoda terjatve in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker sta se dolžnika zavezala kot solidarna plačnika po pravnomočnem notarskem zapisu, ne moreta ugovarjati v izvršbi, bi banka morala uveljavljati najprej terjatev proti podjetju.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo dejanje pravilno opredelilo kot eno samo nadaljevano kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ, upoštevajoč istovrstnost obeh kaznivih dejanj, okoliščino, da ju je storil proti isti osebi, to je proti svoji hčerki, pa tudi na enak način, pri tem pa je upoštevalo načelo, da se pri nadaljevanem kaznivem dejanju pravna opredelitev vedno povzame po težjem od dejanj, ki so vanj zajeta. To pa je v obravnavanem primeru, glede na z zakonom zagroženo kazen, kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ.
ZOR člen 336, 438, 438/2, 1020, 1021, 1021/1, 1021/2, 336, 438, 438/2, 1020, 1021, 1021/1, 1021/2. ZPPSL člen 118, 118.
cesija
Cesijska pogodba je dvostranska pogodba. Kot taka zavezuje obe stranki, torej cedenta in cesionarja (pa tudi cessusa od tedaj dalje, ko je z odstopom seznanjen). Zato obvestilo stečajnega upravitelja (B 1), da cesijska pogodba zaradi uvedbe stečajnega postopka nad T. ni bila realizirana, ne daje pravne podlage za plačilo dolga cedentu (T.), saj s tem obvestilom dolg tožene stranke do tožeče ni ugasnil.
Ker predlog za izvršbo vsebuje več sredstev izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika, tudi s prodajo premičnin, so brez podlage očitki v ugovoru o nepopolnosti predloga oziroma pomanjkljivostih v izdanem sklepu o izvršbi.
neutemeljen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Zgolj pogovori med strankama tega izvršilnega postopka o sklenitvi izvensodne poravnave še ne vplivajo na obstoj izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžniku naložilo plačilo zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 71.690,00 SIT od 15.5.1999 do 17.5.1999.
ZOR člen 99. Pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-90 člen 3, 3/1, 3/1-3, 3/2.
zavarovanja v prometu - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - zavarovalno kritje - izguba pravic iz zavarovanja - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo
Tožniku ni uspelo dokazati, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo alkoholiziranosti. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi lahko tožnik ob ugotovljeni hitrosti, če bi bil v brezhibnem psihofizičnem stanju, brez posebnih težav zvozil levi ovinek po desnem voznem pasu. Ob ugotovitvi, da je imel tožnik 2,1 promila alkohola v izdihanem zraku, pa je mogoče šteti kot splošno znano, da njegove psihofizične lastnosti niso bile brezhibne.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna podlaga za odmero stroškov postopka
V postopku, v katerem sodišče določi odškodnino za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS, strokovne odločbe ne more opreti na določbo 35. čl. ZNP, čeprav gre za nepravdni postopek, ampak na 1. čl. ZIKS-H, ki napotuje na uporabo 12. poglavja ZPP.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10.
pravdni postopek
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8.
predhodna odredba - zakonita obveznost preživljanja - ugovor
Ker obveznost preživljanja staršev velja tudi za polnoletne otroke, ki se redno šolajo, terjatev upnice zaradi njene polnoletnosti ni prenehala. Utemeljen pa je ugovor dolžnika v tistem delu (glede druge upnice), ki se nanaša na zavarovanje s predhodno odredbo še nezapadlih zneskov zakonite preživnine za čas od polnoletnosti druge upnice, ki se redno ne šola (4. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo, ker upnik kljub pozivu sodišča ni sporočil dolžnikovega naslova (106 ZPP/77), vendar pa je upnik k pritožbi priložil tudi vlogo, ki jo je na poziv sodišča posredoval in ki jo v tem spisu ni. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi izdan 23.11.1992, da je bil umik z dopisom z dne 15.10.1997 in je nato 10.11.1997 prosil za podaljšanje roka, sodišče pa mu je ta rok podaljšalo s sklepom z dne 15.6.1998, je za verjeti upniku, ki je v tem postopku do sedaj pokazal skrbnost, da je dne 1.12.1997 sporočil dolžnikov naslov in da ga je sodišče lahko založilo. Pritožbeno sodišče je namreč mnenja, da mora biti v taki situaciji odločitev v prid upnika.
Če med parcelami mejašev ni mejnikov in je meja sporna, sodišče ne smejo odkloniti sodnega varstva, ampak mora mejo določiti po določbah 14. poglavja ZNP.