ZPP (1977) člen 448, 448/1, 448, 448/1. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3, 29, 29/2, 29/3.
poslovni prostor - tožba
V 2. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in prostorih je res določeno, da po odpovedi najemodajalca in zahtevi za izpraznitev sodišče izida sodni nalog za izpraznitev prostorov, kot to poudarja pritožba, prvostopno sodišče pa je o zahtevku na izpraznitev odločilo na podlagi tožbe. Kljub temu pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožbo na izpraznitev poslovnih prostorov zavreči. Po določilu 3. odst. 29. čl. ZPSP se namreč za nalog za izpraznitev uporabljajo tista določila ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Po določilu 1. odst. 448. čl. ZPP pa sodišče takrat, kadar ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek po tožbi. Zato vložitev tožbe na izpraznitev namesto naloga za izpraznitev sama po sebi ne more imti za posledico zavržena tožbe.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - kazenska taksa - opozorilo na posledice
Taksna obveznost za sodno odločbo nastane takrat, ko je obravnava zaključena, če je stranka navzoča, sodišče pa stranko ustno opozori na dolžnost plačila sodne takse. V takem primeru stranki ni potrebno pošiljati posebnega poziva (taksnega naloga) za plačilo takse. Opominska taksa se plačuje samo v primeru, če je stranki poslan pisni opomin, ne pa v primeru, če je stranka na naroku ustno opozorjena na dolžnost plačila takse. Ker taksni zavezanec ni bil opozorjen na posledice iz 29. čl. ZST, ni dolžan plačati kazenske takse.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 23.8.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščenega odvetnika in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
Splošni pogoji pogodbe zavezujejo toženo stranko le, če jo je tožeča stranka - sestavljalka splošnih pogojev pogodbe - z njimi seznanila in ni dolžna tožena stranka pozivati tožeče stranke k predložitvi splošnih pogojev.
predlog za izvršbo - obvezne sestavine - verodostojna listina
V kolikor upnik izkaže za verjetno, da številke žiro računa ni mogel ugotoviti, pa mora navesti banko in predlagati, da sodišče pri tej banki samo opravi poizvedbe (2. odst. 140. člena ZIZ) Pritožba pravilno opozarja, da opomin ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ in da lahko izvršilno sodišče o obstoju ali neobstoju upnikove terjatve odloči le na podlagi izpiska iz poslovnih knjig
Tožeča stranka še vedno ni predložila izpiska iz zemljiške knjige in s tem dokazala, da je postala lastnica nepremičnin v vložku št. 1000 k.o. ..., po pogodbi z dne 30.6.1996. Po 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi se namreč stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom, razen če zakon določa drugače. To torej pomeni, da ima vpis lastninske pravice na nepremičnini oblikovalni (konstitutivni) učinek za nastanek lastninske pravice tožeče stranke. Glede na dosedanje trditve tožene stranke o uporabi spornih nepremičnin, naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali morda ni šlo med strankama za dogovorjeno stvarno služnost v smislu 49. in naslednjih členov ZTLR. Zatrjevana dejstva s strani tožene stranke namreč kažejo tudi na možnost te pravne podlage.
Dolžnik s trditvami, da je bila upniku sporna terjatev plačana v letu 1996, pri čemer izvršilni naslov izvira iz leta 1999, ni navedel razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
izterjava neplačane takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Po 1. odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba vložena dne 23.12.1996, zato bi bilo takso za tožbo potrebno plačati v letu 1996 in tako je pravica izterjati takso zastarala dne 31.12.1998. Pritožbeno sodišče na taksno zastaranje pazi po uradni dolžnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve glede napak upnikovih izvedenih del so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva glede napak in tudi nobenih dokazov zanje ni bilo predloženih. Tudi trditve glede dolžniku nastale škode so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva. Ugovor dolžnika je zato neobrazložen.
ZIP člen 55, 55a, 55a/2, 55a/5, 55, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor - ugovorni postopek
Ugovorni postopek je celota od vložitve ugovora do odločitve o (ne)utemeljenosti le-tega. Ugovora, ki je bil v času vložitve utemeljen, ni mogoče šteti za neutemeljenega zaradi tega, ker so se predpisi v času od vložitve do odločanja o ugovoru spremenili. Zato je utemeljenost dolžnikovega ugovora v takšnih primerih potrebno presojati po določbah ZIP in ne ZIZ.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sodne takse nepravilno uporabilo določilo 6. odst. Tar. št. 3, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 1 ZST. Določilo o 100% povečanju sodne takse se namreč nanaša na pravna sredstva vložena zoper odločbe izdane v gospodarskih sporih, ne pa v izvršilnih postopkih. Izvršilni postopek ni pravdni postopek in v njem sodišče ne odloča o kakšnem sporu, temveč o prisilni izvršitvi terjatve, za katero obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, oziroma o zavarovanju terjatve (1. člen in 23. člen ZIZ). Zato 100% povečanje takse iz 6. odst. Tar. št. 3 ZST ne velja tudi v izvršilnih postopkih.
ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1, 154, 154/1, 376, 376/1.
odškodnina - zastaranje - vzročna zveza
Ker je tožeča stranka sama navedla, da je prišlo do izpada dohodka pri obeh poslih v mesecih novembru in decembru, ji je torej takrat škoda nastala s strani tožene stranke.
Tožeča stranka bi morala tožbo na plačilo odškodnin iz naslova izpada dohodka pri poslu z vinom in pri poslu s kompotom vložiti bodisi v novembru 1995 oziroma v mesecu decembru 1995. Z vložitvijo tožbe bi v smislu 388. člena ZOR prišlo do pretrganja zastaranja.
Če ima tožeča stranka blokiran žiro račun vse do danes pa le-ta ne more biti več posledica predložitve akceptnih nalogov tožene stranke na vnovčenje v letu 1992, za katere sama tožeča stranka v pritožbi trdi, da jih je tožena vrnila dne 2.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno sklepalo, da v času od prenehanja blokade naprej ne more biti podana vzročna zveza med zatrjevanim izpadom dohodka tožeči stranki pri sklepanju poslov preko drugih firm in ne tožeče stranke.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - rok
Dela prost dan se pri poteku roka za ugovor ne upošteva le v primeru, če se rok izteče na takšen dan (4. odst. 111. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj se je rok za dolžnikov ugovor iztekel v sredo, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen.
Zoper sklep o spremembi sredstev oziroma predmetov izvršbe je dopusten ugovor le glede novega izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe, ne pa ugovor, da upnik neupravičeno terja plačilo dolga.
ZOR člen 336, 438, 438/2, 1020, 1021, 1021/1, 1021/2, 336, 438, 438/2, 1020, 1021, 1021/1, 1021/2. ZPPSL člen 118, 118.
cesija
Cesijska pogodba je dvostranska pogodba. Kot taka zavezuje obe stranki, torej cedenta in cesionarja (pa tudi cessusa od tedaj dalje, ko je z odstopom seznanjen). Zato obvestilo stečajnega upravitelja (B 1), da cesijska pogodba zaradi uvedbe stečajnega postopka nad T. ni bila realizirana, ne daje pravne podlage za plačilo dolga cedentu (T.), saj s tem obvestilom dolg tožene stranke do tožeče ni ugasnil.
Iz preglednice prijavljenih in prerekanih terjatev, ki je sestavni del zapisnika o prvem naroku za preizkus terjatev, je razvidno, da je stečajna upraviteljica priznala upnikovo terjatev le v višini 777.683,50 SIT. Drugi del terjatve ni bil predmet preizkušanja na prvem naroku. Ker se je v tem delu stečajna upraviteljica izjasnila šele na drugem naroku, ko ga je prerekala, je izpodbijani sklep pravilen.