Odločilno dejstvo za terjatev iz naslova zamudnih obresti je čas zamujene izpolnitve denarne obveznosti. To dejstvo mora tožnik zatrjevati in zanj predložiti ustrezne dokaze.
pogojna obsodba - pogojna obsodba - izdaja nekritega čeka
Glede na dolgo obdobje, v katerem obtoženec do sedaj ni povrnil oškodovani banki še ničesar pa bo, na kar pravilno opozarja pritožnica, prognoza njegovega bodočega pozitivnega vedenja utrjena le z naložitvijo še dodatnega pogoja v okviru pogojne obsodbe, torej plačila banki dosojenega premoženjskopravnega zahtevka.
sodišče prve stopnje ni ob izrečeni pogojni obsodbi obdolžencu izreklo še varnostnega ukrepa odvzema predmetov, to je strelnega orožja, ki je predmet kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ.
Zato je pritožbo državne tožilke, ki je predlagala izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov po čl. 69/1 KZ, utemeljena.
V postopku izvršitve denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati (6. odst. 38. čl. KZ) so brezpredmetne pritožbene navedbe, kolikor pritožnik z njimi izraža nestrinjanje s pravnomočno sodbo, ki je izvršljiva.
Po določbi 2. odst. 340. čl. ZKP sme senat s soglasjem strank odločiti, naj se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče prebere, če priča ni navzoča in ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. Ta določba ni kršena, če je bilo soglasje strank dano izrecno, kot tudi v primeru, če je na takšno soglasje mogoče zanesljivo sklepati zgolj na podlagi konkludentnih ravnanj strank.
ZPP (1977) člen 298, 331, 331/1, 298, 331, 331/1. ZOR člen 312, 312/1, 318, 318/1, 312, 312/1, 318, 318/1.
izpolnitev - pripoznava tožbenega zahtevka
Dolžnik plača tisto terjatev, ki jo po lastni izbiri v nakazilu nedvoumno označi, in tedaj, ko nakazilo prispe na upnikov račun pri organizaciji za plačilni promet. Priznanje dejstev s pridržki glede na celotni tožbeni zahtevek ni pripoznava le-tega. Zato sodišče pravilno procesno vodi postopek, če v zadevi ne izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbe na podlagi pripoznave, pač pa opravi glavno obravnavo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
priporni razlog
Ob okoliščinah, da je obdolženec tuji državljan, da ima delovno vizo le za določen čas in da v Sloveniji nima družine ali drugih sorodnikov, je zlasti glede na težo kaznivega dejanja, zaradi katerega je obdolženec v kazenskem postopku, zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pripornega razloga begosumnosti pravilen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 65, 65/1, 65, 65/1.
procesna predpostavka - odpoved pravici do ugovora
Če je pritožbena komisija delodajalca o tožnikovem ugovoru odločila po vsebini in ga zavrnila, ne pa zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (delavec se je s pisno izjavo odpovedal pritožbi zoper sklep disciplinske komisije), se v sodnem postopku ne more več sklicevati na to, da se je tožnik pravici do ugovora odpovedal.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je sicer državljan Republike Slovenije, vendar podatki spisa izkazujejo, da je z ženo, ki živi na območju Republike Slovenije, le formalno poročen, sicer pa je v zadnjih dveh letih pred aretacijo živel tako na območju držav Republik Nemčije, Avstrije, kot tudi Jugoslavije, kjer ima svoje starše. Ker mu pravnomočna obtožnica očita z nadaljevanim kaznivim dejanjem goljufije pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in ker ga ob nezaposlenosti tedaj na ozemlje Republike Slovenije ne vežejo kakšne trdnejše vezi, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. člena ZKP, saj obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec ozemlje Republike Slovenije zapustil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
Če gre za fiktivni sklep o ugotovitvi, da je tožnica trajno presežna delavka, z namenom, da se predčasno upokoji na lastno željo, ji gre le odpravnina ob odhodu v pokoj, ne pa še odpravnina po 3. odst. 36. f člena ZDR, saj je predčasni odhod v pokoj enak pravnemu položaju, če delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi delavcu ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu in v takem primeru delavcu ne gre odpravnina.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Za svoje trditve, da je razliko med zneskom 3,998.133,30 SIT in zneskom 2,200.000,00 SIT upniku plačal preko kompenzacijske pogodbe in z akceptnimi nalogi, namreč ni niti predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen.
ZOR člen 919. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen 10.
izguba zavarovalnih pravic
Zavarovancu ni dokazano, da je vozil tik pred nesrečo pod vplivom alkohola nad dovoljeno vrednostjo niti, da se je izmaknil odvzemu krvi. Ne glede na to, pa glede na okoliščine primera eventuelna vinjenost ne bi bila v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka zato zavarovanec ni izgubil kritne pravice na podlagi splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska.
Vprašanje o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in oskrbo je v sporu o plačevanju preživnine predhodno vprašanje, ki ga ni smotrno reševati v tej pravdi, ko je že sprožen o tem posebni postopek. Smotrno in nujno pa je z začasno odredbo v korist mladoletnih otrok zagotoviti, da jima starš, pri katerem trenutno ne živita, prispeva k preživljanju ustrezni znesek.
KZ člen 213, 213/1, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371.
rop - premoženjskopravni zahtevek
Prvostopni izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelji na določbi drugega odstavka 105. člena ZKP in je posledica dejstva, da je bil obdolženec spoznan za krivega obravnavanega kaznivega dejanja. Temelj zanj je najti v prvostopnem krivdnem izreku, enako pa tudi njegovo višino, saj ta ustreza višini škode, ki je v opisu kaznivega dejanja.
Zato je pritožbeno stališče, da bi prvostopno sodišče oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom moralo napotiti na pravdo, povsem neutemeljeno. Če bi to storilo, bi s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj bi izrek sodbe nasprotoval sam sebi.